Jasmina Detela
Že dolgo nisem bil tukaj, škoda, da je infrastruktura tako propadla. Včasih je bila poleti velika gneča. Bilo je res veliko kopalcev, ljudje so prinašali odeje in imeli piknike, pozimi smo drsali. Zdaj pa še na pomol ne upam več stopiti, tudi druga infrastruktura je dotrajana ali uničena. Res ne vem, kdo je kriv za to, je pa žalostno. Vsaj okolica jezera je pokošena in smeti očitno redno odnašajo, da sem se lahko vsaj sprehodil, plavat pa ne bi šel med te alge," je povedal eden od občanov, ki smo ga ob preverjanju, kakšne so razmere, srečali ob Ivarčkem jezeru.
Za urejenost skrbi občinska komunala
Tudi ravenski župan Tomaž Rožen priznava, da s stanjem niso zadovoljni, želeli bi si turistični razcvet, a imajo na neki način zvezane roke. Območje je namreč v lasti Skupine Grah, ki nima interesa za vlaganja in ga že dlje časa neuspešno prodaja. Lastnik Robert Grah je na naša vprašanja, ali so zemljišča še vedno obremenjena s hipoteko, in kakšni so dolgoročni načrti glede območja, odgovoril le: "Načrti so Ivarčko jezero prodati ali ga dati v najem dobremu ponudniku. Trenutno nimamo ponudbe za najem (bila je le ena v letu 2016). Kakršnikoli vlaganj za zdaj ne načrtujemo."
"V Avstriji prodajo na tone pomfrija, tu se pa še kave ne da več dobiti"
Če bi jezero bilo v sosednji Avstriji
Ivan z Raven na Koroškem k Ivarčkemu jezeru prihaja že od šestdesetih let prejšnjega stoletja. Bil je tudi med tistimi, ki so na začetku osemdesetih letih prejšnjega stoletja udarniško uredili okolico jezera. "Ko je bilo še v lasti takratne ravenske železarne, je bilo lepo urejeno, a je bila tudi velika gneča, po več tisoč ljudi je prišlo. Ob nedeljah nisi imel kam položiti brisače. Meni je zdaj bolj všeč, saj imam rad mir. Tudi kopam se, dokler alge ne začnejo cveteti, potem ne več, saj se pojavi sluz. Včasih jih tudi potrgam, da se jih med plavanjem preveč ne dotikam. Saj niso nevarne. Je pa res, da bi bilo treba jezero očistiti, saj je na dnu polno pločevink, plastičnih vrečk in druge umazanije. Pa da ne boste mislili, da sem edini kopalec. Nedavno je z Uršlje gore prišla skupina pohodnikov. Bil je vroč dan, videli so, da plavam, in me vprašali, ali lahko tudi oni. Povedal sem jim, da na svojo odgovornost, potem so se slekli in se osvežili v jezeru." Letos prihaja pogosteje kot lani, saj je trava pokošena, smeti redno odnašajo. "Tudi Avstrijci prihajajo. Spomnim se družine, ki sem jo več let srečeval. Možakar je vedno govoril: Schade, Schade (škoda, škoda, op. p.)."
