Petra Lesjak Tušek
V polni sestavi je to popoldne zasedal svet zavoda Splošne bolnišnice Slovenj Gradec in z večino glasov članov odločil, da bo koroško bolnišnico znova vodil Janez Lavre, ki je lani spomladi odstopil z mesta direktorja zaradi neprimernih, neetičnih tvitov, vezanih na uporabo ventilatorjev. Za neetično javno komunikacijo se je, kot je znano, opravičil, njegov odstop pa je tedanji minister za zdravje Tomaž Gantar sprejel. Lavre se je nato odločil znova kandidirati za direktorja, zasesti položaj mu sprva ob nezadostni podpori v svetu ni uspelo, je pa do današnje seje po zadnjem razpisu in glede na razmerja sil v svetu pričakovano dosegel cilj. Oba kandidata sta se članom sveta predstavila s programoma vodenja bolnišnice.
Kaj je kdo (na)povedal
Lavre je izpostavil pomen bolnišnice, njen nadaljnji razvoj se mora po njegovem neskromno in z vizijo nadaljevati, tudi z mladimi strokovnjaki in z osredotočanjem na bolnike ob varni oskrbi. Poudaril je sodelovanje in povezovanje, tudi znanstveno raziskovalno delo, vključno z obstojem lastnega laboratorija. Brez jasne vizije in odločne besede pri odločevalcih ne moremo doseči veliko, je poudaril pri izpostavljanju načrtov za novogradnjo sodobne bolnišnice po evropskih zgledih, vredne 300 milijonov evrov. Če se ta projekt finančno ne bi izšel, je po njegovem nujna vsaj obnova kirurškega bloka in sanacija internega oddelka. "V svoji karieri dela v bolnišnici nisem in ne bom postavljal v izključevanje, vedno zgolj v sodelovanje. Skupaj zmoremo več, kot si lahko zamislimo. Vem, po kakšni poti hočemo in moramo," je zatrdil Lavre. V luči izjav strokovnega sveta je ocenil, da ga podpira marsikateri predstojnik in napovedal tudi, da si želi sestaviti svojo ekipo. Na vprašanje predsednika sveta Simona Jevšinka, ali je zanj pomembnejša politična podpora ali podpora zaposlenih, je odgovoril, da je zanj najbolj pomembna podpora zaposlenih, da pa je z ustanoviteljem treba korektno in dobro sodelovati. Predstavnica zaposlenih Jasna Humar je sicer v vprašanju nagovorila problem sodelovanja z zaposlenimi.
Bojan Vujkovac, predstojnik Centra za zdravljenje Fabryjeve bolezni v koroški bolnišnici, je več pozornosti namenil svojim referencam, izkušnjam, projektom in objavam v medicini doma in v tujini, prvenstveno pa izpostavil, da je vselej deloval kot zdravnik v sodelovanju z drugimi in da mu gre za dobro bolnišnice. Izpostavil je tudi dosedanji racionalni način dela in s tem prihranke ter predvsem kakovost dela. Ime slovenjgraške bolnišnice v domačem in širšem prostoru je po njegovi oceni že uveljavljeno, še bolj bo po njegovi oceni s ključnimi vlaganji v raziskovanje in razvoj mladih zdravnikov. Visoke etične in moralne vrednote, moralni kompas direktorja, so po njegovem ključne, opredeljujejo tudi ugled bolnišnice. Cilji morajo biti realno postavljeni, je dodal. Izhod iz pandemije ne bo lahek, je ocenil, meni pa tudi, da je nadalje možen razcvet bolnišnice, tudi ob ustreznih pogojih za pridobivanje in ohranjanje kadrov. Načrtovanje mora biti po njegovem skrbno in strokovno, klima v po njegovem častni bolnišnici pa pozitivna ob vzdušju solidarnosti, kar je po njegovem sedanjemu vodstvu tudi uspelo. Zato je načel tudi problem ekipe in objave razpisa ter člane sveta vprašal, ali morebiti sprejemajo drugačne vrednote. Obsodil je politikanstvo, dobre politike pa ceni, je razpravljal. Pozval je predvsem k skupnemu dobremu, zdravi pameti in odkritim moralnim vrednotam in pripadnosti bolnišnici ter sklenil z: "Jaz vam ponujam okrester."
K odločitvi sveta o direktorju mora podati soglasje še vlada oziroma minister za zdravje - v začasni funkciji je to premier Janez Janša - to soglasje pa je tudi pričakovano. Odločitev sveta zavoda za Lavreta v nadaljevanju pomeni, da z mesta strokovne direktorice in vodje kriznega tima odstopa dr. Jana Makuc, ki je odstop v primeru potrditve Lavreta napovedala že v ponedeljkovi skupni izjavi strokovnega sveta (predstojnikov oddelkov in enot) zaradi porušenega zaupanja. Zdravniki so ocenili, da je politično kadrovanje v času epidemije neprimerno in da bi bolnišnica potrebovala stabilnost in mir.
Kakšne so covid razmere v regiji in bolnišnici
Koroška je na regijski lestvici še vedno na tretjem mestu po 14-dnevni pojavnosti okužb, je na seji še pred odločanjem o direktorju poročala strokovna direktorica. Precej je upadlo število zaposlenih, ki so z dela odsotni zaradi okužbe oziroma izolacije, teh je po torkovih podatkih 28. V slovenjgraški bolnišnici je lani umrlo 106 bolnikov s covidom-19, od tega 93 zaradi covida-19. Povprečna starost umrlih zaradi covida v bolnišnici je bila 81 let, okoli 38 odstotkov iz domov za starejše. Predstavila je tudi podatke o cepljenju: doslej se je v bolnišnici cepilo 362 zaposlenih, kar je 38 odstotkov, prijavljenih je skupno 470 zaposlenih, kar je okoli polovica. Pri čemer je treba upoštevati še, da nekateri zaradi prebolelega covida še niso v evidenci za cepljenje.
