V Slovenj Gradcu je bila 11. junija javna obravnava državnega prostorskega načrta za odsek tretje osi med Slovenj Gradcem in Dravogradom. O tem je bil v Večeru objavljen zapis izpod peresa Nejca Strojnika. Novinar je korektno podal nekaj poudarkov iz številnih kritičnih odzivov občanov, potem ko so se seznanili z načrtovano traso hitre ceste. Predvsem so bili šokirani tisti, ki so izvedeli, da so njihovi domovi predvideni za rušenje. Umestitev hitre ceste je pač zahteven projekt, ki zahteva žrtve v prostoru. Vendar se lahko z razumnim projektiranjem škodljivim posegom marsikje izognemo. Zato je pomembno, da v okviru javne razprave, ki se bo končala 11. julija, opozorimo in podamo pripombe glede nekaterih slabih rešitev. Umestitev bencinskega servisa znotraj pentlje severnega priključka v Trobljah je že na prvi pogled sporna. Nasprotujejo ji krajani Trobelj in Pameč. Gre za nepotreben in agresiven poseg v občutljiv prostor na severnih mestnih vratih. Članica uprave DARS Alenka Muhič je izjavila: "Izkoristili smo prostor znotraj pentlje, ki bi sicer ostal neizkoriščen," in pri tem pomešala vzrok in posledico. Prav zaradi bencinskega servisa in parkirišč so projektanti zarisali megalomansko pentljo severnega priključka. Zaradi tega so uničena kmetijska zemljišča, cesta se še bolj približa stanovanjskim hišam, hkrati se v tem območju poslabša hidrološko stanje. Zaradi navedenega je potrebno predlagani rešitvi odločno nasprotovati, bencinski servis umestiti tja, kamor po zdravem razumu tudi spada, to je ob počivališče Podgorje, priključek pa maksimalno optimizirati. Izgovor načrtovalcev, da tega ni več mogoče storiti, je netočen in zavajajoč. Če lahko v območje že sprejetega DPN za 2. odsek 3. RO Velenje-SG jug danes umeščamo tehnično bazo, potem lahko tudi bencinski servis.
Prebivalci Legna so bili razočarani, ker hitra cesta preko Legna poteka v odprti trasi. Njihova pričakovanja, da bo cesta v pokritem vkopu, so bila upravičena. Če so lahko v Dravogradu in na Prevaljah speljali cesto v zahtevne predore, potem se lahko to naredi tudi na Legnu. V tem času se krajani četrtne in vaške skupnosti Legen organizirajo okrog pobude za pokriti vkop preko Legenske planote.
Naslednji primer nepotrebnega lomastenja po prostoru in prometno nerodne rešitve je predlagana rešitev južnega priključka. S Celjske ceste in regionalke naj bi se priključevali preko dveh krožišč. V prvem se združita Celjska in vzhodna obvoznica, v drugem, ki je pomaknjeno globoko v kmetijska zemljišča, se navežeta južna obvoznica in regionalka. Tudi tukaj gre za grob in nepotreben poseg na kmetijska in stanovanjska območja. Tudi če že mora južni priključek navezovati "famozno" južno obvoznico, kot jo poimenuje novinar Nejc Strojnik (sporni sta prometna upravičenost in načrtovana trasa te obvoznice), bi se lahko obvoznica skupaj s Celjsko cesto in regionalko priključila na HC preko skupnega krožišča, za katero se ponuja odlična lokacija v območje med Celjsko cesto in vzhodno obvoznico. Tako bi ostal kmetijski in stanovanjski prostor zahodno od Celjske ceste neokrnjen. Projektanti HC iz podjetja LINEAL morajo takšno optimizacijo južnega priključka poznati, saj so jo pred leti po predlogu občine sami izdelali. S to optimizacijo bi traso HC pomaknili na traso vzhodne obvoznice, ta pa bi se na tem odseku prestavila nekoliko proti zahodu. Najbrž ni potrebno razlagati, zakaj je to dobro. Prostor je dragocena dobrina, neobnovljiv vir, zato z njim ne smemo ravnati kot svinja z mehom. Umeščanje infrastrukture se mora podrejati temu imperativu, ne pa nasprotno. Zato je optimizacija južnega priključka nujna. Opozoriti pa je potrebno še na nujen nadvoz za kmete, ki morajo dostopati do obdelovalnih površin na drugi strani hitre ceste, ter na manjkajočo navezavo naselja Podhomec do regionalke. Nujno pa je postaviti vprašanje, v čem je Slovenj Gradec tako poseben, da potrebuje priključek neposredno ob mestu. V mestih, kot so Slovenske Konjice, Murska Sobota, N. Gorica, Postojna pa na primer Velikovec in Volšperk v sosednji državi so priključki kilometre iz mesta. Še vedno je čas, da tudi pri nas razmislimo o alternativnih možnostih. Priključek SG jug v kombinaciji ali v bližini počivališča v dobrovskem gozdu bi bil le dober kilometer od mesta, omogočal bi navezavo zahodnega dela SG, Starega trga, Podhomca in Šmartna (tu je že narejen priključek na krožišče). Območje ob takšni lokaciji priključka je potencialno mogoče uporabiti za novo gospodarsko cono. Če bi bilo v lokalni skupnosti več zavedanja o dragocenosti prostora in če bi imeli vizijo dolgoročnega trajnostnega razvoja, potem bi morali nekatere predlagane rešitve državnega prostorskega načrta za hitro cesto, od priključka SG jug do Otiškega Vrha, odločno zavrniti in jih nadomestiti s takšnimi, ki izpolnjujejo dolgoročne interese naše mestne občine.
Andrej Čas, Slovenj Gradec
