Januarja 2021, torej pred več kot letom dni, so v Mežiški dolini celo z jumbo plakati oglaševali prodajo zemljišča in objekta nekdanjega Javnega komunalnega podjetja Log, d.o.o., ki so ga občine razkosale in od njega ni ostalo skorajda nič. Sosednje podjetje Hapro, d.o.o., ki se ukvarja s proizvodnjo in razvojem orodij za obdelavo lesa - pa ni bilo edino, za zemljišče se je zanimalo tudi gradbeno podjetje Slemenšek, d.o.o. -, je tedaj zastriglo z ušesi in z namero širitve poslovne dejavnosti celo po dodatnih pogajanjih za zemljišče in objekte ponudilo 766.000 evrov.
A se je s prodajo zavleklo. Blokirala jo je ravenska občinska politika - naveza SDS in SD ob asistenci še nekaterih strank je z glasovanjem proti prodaji izrekla svojevrstno nezaupnico županu Tomažu Roženu in njegovim strokovnim službam, ki so pripravile predlog o prodaji. Argumenti so šli v smeri ponovnega premisleka in uporabe premoženja za lastne potrebe, čeprav so premoženje prodajali kot "poslovno nepotrebno", saj je nekdanja skupna komunala razpadla.
"Takrat smo dobili negativni sklep, kljub mojemu predlogu, da odobrimo prodajo celotne lokacije v lasti podjetja Log. Po tej zavrnitvi se je na nas obrnil podjetnik, da je za njegovo širitev dovolj tudi del lokacije v izmeri okoli 1700 kvadratnih metrov od skupaj 10.000. Nato se je ta predlog nekaj časa obdeloval, ogledali smo si njegovo proizvodnjo, se sestali z Občino Prevalje kot drugim največjim lastnikom JKP Log in 2. marca letos je bilo odločeno na občinskem svetu, da se lahko skupščina kot organ odloči za delno prodajo zemljišča. Mislim pa, da mora biti speljana javna dražba, ker gre za zemljišče, ki je vredno nad 40.000 evrov, in če bodo pogoji s strani ponudnikov zadostni, se bo to prodalo," je povedal ravenski župan.
Gre za delovna mesta
Tokrat gre torej le za pas zemljišča med podjetjem Hapro in JKP Log ter parcelo v skupni površini 1789 kvadratih metrov. Pričakovana cena, navedena v gradivu ravenskega občinskega sveta, znaša 70 evrov za kvadratni meter. Seveda pa se načeloma lahko na dražbo prijavi tudi kdo drug.
Kdaj bo dražba sploh objavljena, smo vprašali na JKP Log, a terminskega odgovora nismo dobili. "O pozitivnem sklepu občinskega sveta občine Ravne na Koroškem za prodajo zemljišča na območju v Dobji vasi smo bili seznanjeni. O vprašanju prodaje nepremičnin mora v skladu s sklepom skupščine odločiti še svet lastnikov podjetja. Če bo sklep pozitiven, bo v skladu z njim možno izvesti javno dražbo za prodajo zemljišča," je odgovorila direktorica Marjetica Tasič Bukovec.
"Dobro bi bilo, da se to vse skupaj opravi čim prej, saj gre za delovna mesta. Dobro je, da danes kdo sploh še hoče delati," pa je dogajanje komentiral član skupščine JKP Log Jože Kacil, ki ima kot predstavnik ravenske občine večino glasovalnih pravic na skupščini. Podobnega mnenja pa je tudi predsednik skupščine Aleksander Ristič, ki je dejal, da je organ sicer že lani soglašal s prodajo, a se je iz znanih razlogov zadeva zaustavila. "Tudi sedaj skupščina nima pomislekov, da gre zadeva v prodajo, ker je to res dobro za zaposlitve. Zadeva stoji, dokončno pa bo odločitev potrdil svet lastnikov, to so župani," je dejal.
Politika krmari med javnim, gospodarskim in zasebnim interesom
"Tokrat je bila odločitev na našem občinskem svetu soglasna. Glavni negativni moment lani je bil, da je treba ohraniti zemljišče za potrebe komunalnega podjetja, zdaj pa ostane dovolj zemljišča tako za morebitne potencialne potrebe komunalnega podjetja in tudi za komunalo Ravne. Tudi če bi preostali deležnici JKP Log, občini Prevalje in Črna, glasovali proti, bi ravenski glas na skupščini zaradi večjega deleža pravic pretehtal. Če bi že prej celotno zemljišče prodali, Kocerod ne bi mogel opravljati manipulacij z odpadki, kar počne sedaj, ko je selil to dejavnost s Holmca v Dobjo vas," še dodaja Rožen.
Lahko samo čakajo
Gospodarstvo pa medtem izgublja. "Mi ne moremo narediti nobenega koraka, lahko samo čakamo. Kolikšna bo izklicna cena, nimam pojma, smo se pa že v decembru pogovarjali o ceni s podžupani na Prevaljah in Ravnah. Takrat so sforsirali ceno 70 evrov na kvadratni meter, kar pomeni, da bi sedaj to zneslo 123.830 evrov. Tudi na to bi pristali, ampak dajte, naredite!" lastnike poziva podjetnik Milan Pristovnik, ki bi se želel širiti. Vmes pa je minilo celotno poslovno leto zamujenih priložnosti.
"Mi smo imeli pripravljen denar za nakup celotnega dela, nato pa smo ta denar vložili v nakup strojev, ki smo jih stisnili v prostor. V nasprotnem primeru bi seveda gradili halo in drugače organizirali delo. Vmes so spet prihajali na idejo, da bi ponovno prodali komplet, ampak to zame ni bilo več sprejemljivo, saj smo vmes kupili stroje," dodaja. Samo za šestosni rezkalni center so odšteli 436.000 evrov.
Njegovo podjetje, ki zaposluje 34 ljudi, je imelo lani 3,2 milijona evrov prihodkov, kar je kljub epidemiji za tri do štiri odstotke več kot leto poprej. Ruske vojne z Ukrajino neposredno ne čutijo, posluje pa s posrednikom, nemškim partnerjem, ki je njihove izdelke prodajal v Rusijo. Želijo se le razvijati naprej, čeprav bi ob takem odnosu marsikdo že obupal. "To so politične odločitve, ki pač z mojo logiko nimajo nobene zveze. Kdaj bo to rešeno, ne vem. Spet mora biti javna dražba in spet se bo vleklo. Če bomo do božiča lastniki, bom vesel," dodaja razočarani Pristovnik.