Poletni študentski tabor v CUDV Črna lepa, a tudi težka in intenzivna izkušnja

Nejc Strojnik
28.07.2021 15:23
Sodelovanje med črnjanskim centrom za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) in ljubljansko fakulteto za socialno delo se nadaljuje. Študentke so tudi letos teden dni preživele med stanovalci CUDV, pri čemer je bil v ospredju projekt deinstitucionalizacije.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Dnevi so bili pogosto prekratki, varovanci pa niso skrivali navdušenja nad obiskom študentk. 
Nejc Strojnik

Šest študentk in njihov mentor, asistent s fakultete Juš Škraban, so si poletni tabor uredili v parku CUDV, na voljo pa jim je bila tudi telovadnica, kar so, zlasti ob nalivih, s pridom izkoriščali. Študentke so bile v Črni že lani, po Škrabanovih besedah pa so se zanjo odločili zaradi projekta deinstitucionalizacije. Ta bo do 2023. leta 70 uporabnikom omogočil, da se iz centralne stavbe v Črni preselijo v 13 stanovanjskih enot, ki bodo v šestih koroških občinah. "Zdi se nam pomembno, da podpremo takšne projekte. Pred Črno smo bili v Domu na Krasu v Dutovljah, zdaj smo tukaj. Delamo z uporabniki in zaposlenimi ter jih skušamo okrepiti za spremembe, ki jih čakajo. Zelo lepo so nas sprejeli. Bili so nas veseli, tudi pri zaposlenih je bilo čutiti, da je fajn, da smo tukaj. V Črno sem v okviru projekta prihajal že prej, enkrat tedensko ali enkrat na 14 dni. Zdaj smo tukaj cel teden, 24 ur na dan. Zelo intenzivna izkušnja je. Ni odmika, potopljen si v realnost zavoda. S tem pride kup lepih stvari, ki se dogajajo, hkrati pa je to zelo težka izkušnja, saj zavod zaradi velikega števila uporabnikov težko zagotavlja oskrbo po osebni meri. A to ni težava le v Črni, ampak v vseh zavodih v državi," pravi Juš Škraban.

Teden je bil izziv

Asistent s fakultete za socialno delo je v Črno pripeljal šest študentk, ki so se tabora udeležile prostovoljno. Ob našem obisku smo ujeli Dorotejo Ropas, ki je ravno sodelovala v parlamentu s stanovalci enote Polžki. "Prišla sem brez pričakovanj. Delala sem že z ljudmi s težavami v duševnem zdravju, a to je povsem nekaj drugega," nam je povedala Doroteja, pozitivno presenečena nad izkušnjo, ki jo je doživela v minulem tednu.

"Koliko pozitivne energije je tukaj. In prijaznih besed, objemov, nasmehov. Res zelo dobra izkušnja. Hitro so se navezali na nas, postali smo pravi prijatelji. Minuli teden je bil tudi za nas izziv. Da smo sami sebe preizkusili, koliko teorije smo odnesli na predavanjih, koliko nam to znanje pomaga v praksi. Je pa res, da je tukaj izredno pomemben občutek za ljudi, da jih poskušaš razumeti, jih sprejeti takšne, kot so," še pove sogovornica. V spominu ji bodo ostala tudi vprašanja uporabnikov. Nenehno so jo spraševali, kdaj bo kava, kaj bodo delali, kako ji je ime, kje je doma, ali ima fanta ... "Čuti se pristnost. Res so topli ljudje."

Doroteja Ropas je poletni tabor doživela zelo pozitivno. 
Nejc Strojnik

Zgledno sodelovanje s fakulteto, to traja že nekaj časa, direktorica Dalja Pečovnik pozdravlja. Študentke so jim bile v veliko pomoč tudi med epidemijo. "Vključujejo se kot strokovna podpora. Uporabnike skušajo, tudi s pogovorom, usmerjati v večjo samostojnost, večjo vključenost v okolje. Iz tega nastajajo še bolj zanimivi osebni načrti," pravi direktorica. Prisotnosti študentk so veseli tudi uporabniki, zelo pestri so bili v minulem tednu večeri, varovanci so se družili dlje kot običajno. Tudi Juš Škraban po tednu, ki ga je preživel v Črni, še bolj razume, zakaj je deinstitucionalizacija tako pomembna. "Videli smo, kje vse je ustanova lahko prej ovira kot rešitev. Zakaj je treba iti v skupnost, delati manjše enote. Čeprav imajo razne omejitve, je prav, da varovanci odločajo o svojem življenju. Tudi o za nas povsem samoumevnih rečeh, o tem, kdaj in kaj bodo jedli, denimo," je dejal asistent. Poudarja, da takšni tabori osmislijo tudi njegovo delo. "Na takšnem taboru se zelo približaš življenju v ustanovi. Le da imamo mi privilegij, da se za takšno bivanje odločimo sami in da je časovno omejeno." Projekt deinstitucionalizacije je v polnem teku, v zadnjem letu se je kljub težki situaciji zaradi epidemije veliko naredilo v vsebinskem delu. "Ob preselitvi bomo izhajali iz želja in potreb. Naša naloga bo, da bomo zagotavljali ustrezno podporo, veliko delamo z lokalnimi skupnostmi, da bodo varovanci dobro sprejeti, da bodo postali čim bolj enakopravni člani družbe," pa je jasna direktorica Dalja Pečovnik.

Študentke je spremljal asistent s fakultete za socialno delo Juš Škraban. 
Nejc Strojnik

Zavidljiva precepljenost

V CUDV dnevi potekajo precej običajno, na koronavirus sicer opozarjajo maske na obrazih, težav zaradi okužb pa že nekaj časa niso imeli. Tudi precepljenost je visoka, kar 95-odstotna. Na četrti val in nove okužbe so sicer pripravljeni, tudi s kontejnerjem, ki so ga dobili od evropskega socialnega sklada. Stoji za glavno stavbo, v njem pa je prostora za okoli deset postelj. "Če bi se začelo kaj pojavljati, lahko okužene umaknemo. Upam sicer, da to ne bo potrebno, zagotovo pa bomo pravočasno reagirali in zamejili, saj smo se iz težke situacije, ki nas je spremljala lani jeseni, veliko naučili," sklene direktorica.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta