Poslovna ideja: Radeljčan Gorazd Markovič s cajoni navdušil severne sosede

Že štiriindvajset let Radeljčan Gorazd Markovič ustvarja izdelke iz lesa, leta 2017 pa je poklicni mizar izdelal prvi inštrument. "Sam se nikoli nisem ukvarjal z glasbo, a ko je hčerka dejala, da bo pričela igrati violino, sem dobil preblisk, da ji jo bom naredil. O tem sem si dosti prebral, nabavljati sem pričel orodje, nato pa je šlo avstrijsko podjetje, kjer sem delal, v stečaj. Tam sem izdeloval pohištvo, strope za ladje, nazadnje postelje iz cemprinovega lesa, ki so brez železnih elementov in zato bolj zdrave," je razložil 43-letnik.

Takoj po prijavi na zavod za zaposlovanje je s svojo poslovno idejo pristopil k projektu Podjetno v svet podjetništva RRA Koroške. Razvil je idejo električne violine ter glasbilo nato tudi izdelal in predstavil kupcem. Ko so violino preizkusili v glasbeni šoli, je sicer ugotovil, da je z izdelavo zgrešil, a ne glede na to si je ustvaril zametke samostojne podjetniške poti. Sin ga je nato ob ogledu posnetkov na youtubu prosil, da mu naredi tolkalni inštrument cajon. Tega je Markovič predstavil učitelju bobnov na radeljski glasbeni šoli. Izdelek je še nadgradil, ko je bil ustrezen, je šel z njim na trg. "Moral sem poskusiti, bil sem brezposeln, odprl sem espe, šel od trgovine do trgovine in ponudil izdelek. V Sloveniji so me slabo sprejeli. Raje imajo kitajske izdelke v kontejnerskih količinah. V Avstriji pa so bili nad mojim masivnim ročno izdelanim glasbilom takoj navdušeni," je povedal.

Po cajone predvsem tujci

Večinoma zdaj posluje v Avstriji, cajone redno dobavlja šestim trgovinam na avstrijskem Štajerskem. Na Markovičeve cajone igra že dosti glasbenikov, za vse pa jih izdeluje tudi po naročilu. Tudi vrtci, med njimi radeljski, imajo nekaj njegovih cajonov - model Ježek. V glasbeni šoli cajoni ne sodijo v učni program, a služijo kot dodatek, višji standard, zanje se odločijo učitelji, ki so bolj naklonjeni tej zvrsti glasbe.

V osnovi je to navaden zaboj, je Markovič odgovoril na naše vprašanje, kaj je cajon. "Nanj so prvi igrali črnci, ki so jih kot sužnje pripeljali v Južno Ameriko. Njihov osnovni inštrument je bil boben, na ladjah so ga nadomestili z zaboji, na katere so tolkli ob večerih in se na tak način sporazumevali, s tem pa ohranjali svojo kulturo. V Peruju so cajon nato pričeli uporabljati kot glasbilo, prvotno kot navadno škatlo brez žičk in strun, v Španiji so dodali še strune, kasneje 'snere', kot jih imamo danes," je razložil.

Markovič opaža, da ročno izdelane inštrumente posebno cenijo tujci, cajon je že prodal v ZDA, nedavno sta bila v njegovi delavnici Italijana. Mož je ​ženi, učiteljici plesa, to glasbilo podaril za 50 let. "Izbirala sta ga dve, tri ure, presojala sta o zvoku in videzu. Cajoni so namreč izdelani iz različnih lesov, večinoma domačih iz okolice, le igralne plošče, furnir, so iz eksotičnih. Iz domačih gozdov je jesen, najbolj priljubljen pa je oreh, ki da topel, temen zvok, potem češnja, gaber, bukev, tudi brest je super les. Kdor me vpraša, kako to, da je vsak cajon drugačen, mu odgovorim, da pač delam po navdihu. Na to gledam kot na umetniško delo, ne kot na serijo. Če bi začel izdelovati tako enolično, bi se vrednost mojega umetniškega dela izgubila," je razložil.

Vsak cajon, ki ga v celoti sestavi sam - od škatle do igralne plošče - 66 operacij - je unikat, vsak zveni drugače. Igralno ploščo prilagodi na cajonu, da dobi optimalen zvok. "Kombiniram lahko, kar si kupec želi oziroma mu bolj ustreza. Odvisno od tega, ali igra bolj jazz, funk, blues ali rock, " nam je povedal Markovič. Posebnost je nastavljiv "snare", ki ga lahko z eno potezo vključiš ali izključiš.

Sodelovanje otrok in staršev

S cajoni se je Gorazd Markovič predstavil po vsej Sloveniji, na sejmih, v Slovenski filharmoniji. Več delavnic izdelovanja tega inštrumenta je priredil v glasbenih šolah, tudi v radeljskem mladinskem centru. "Posebno rad imam delavnice, ker na njih otrok in starš sodelujeta. Čas prehitro beži, ob tem pa starš otroku podari dve uri svojega časa. Odziv je odličen, večino lahko naredijo otroci, starši pa pomagajo. Na tak način otroci obdržijo motoriko, ki je mnogi danes več nimajo, kar je škoda. Otroci s tem pridobijo vse od spoznavanja materiala, čutijo les, motorike, ko vijačijo. Izvedo, kako se ta inštrument izdela, kakšen zvok ima in od česa je ta odvisen. Cajon je zelo vsestranski, nima roka trajanja, ko si želijo, sedejo in nanj zaigrajo, če ne, pa ga postavijo v kot," je povedal izdelovalec cajonov.

Zdaj se o delavnicah dogovarja v avstrijski glasbeni trgovini, več načrtov pa mu je porušila korona. "Dosti se je spremenilo, glasba in kultura nasploh sta za nekaj časa ugasnili, kar je moja prizadevanja, delo postavilo za kakih pet let nazaj, potem ko sem se tako trudil, da s tem izdelkom prodrem na trg," je povedal Markovič. Želi si več sodelovanja in k temu vabi vse zainteresirane.