Na Koroškem Selovcu, pri sveti Neži, so se, tradicionalno, spomnili sedmih ustreljenih talcev, ki so jih 12. januarja 1945 prignali iz dravograjskih zaporov. Naprtili so jim zaboje z municijo in jih prisilili, da so jih nesli k sveti Neži na Selovcu. Tam so jih mučili in ubili. Zadnje kilometre pred usmrtitvijo so morali ujeti partizani prehoditi bosi, po snegu, ledu in mrazu. Na tem mestu stoji spomenik, ki je zasnovan iz sedmih kamnov z imeni talcev: domačina Ivana Menarta - Čiča, Alojza Kavtičnika - Toma, Pavla Stropnika, Ferdinanda Gostenčnika - Brka in njegovega sina Ferdinanda, Andrejčka Kotnika - Juričevega Drejčka ter neznanega partizana.
Tradicionalne prireditve se je tudi letos udeležilo veliko ljudi, nekateri so se proti spomeniku odpravili po poti, ki so jo prehodili tudi talci. Ravenska občinska organizacija združenja borcev za vrednote NOB, ki ji predseduje Maksimilijan Večko, sicer že več let neguje tradicijo, da v izvedbi komemoracije sodeluje s svojci ubitih talcev. V letošnjem kulturnem programu so pod mentorstvom Simone Cokan nastopili učenke in učenci OŠ Juričevega Drejčka, zapel je Mešani pevski zbor Kristl Markovič – Mato, Danica Hudrap je recitirala poezijo Karla Destovnika Kajuha, Vlado Marzel pa pesem Celica št. 5.
Kot je dejal v svojem govoru povedal slavnostni govornik, poslanec v Državnem zboru Jani Prednik, smo v slabih osemdesetih letih, kolikor je od dogodkov na sveti Neži, "doživeli veliko preobratov, zgodovinskih premikov, razvoja in napredka. Ampak včasih se zdi, da zgolj tovrstnega. In da smo na neki točki vrhunca krivuljo ponovno obrnili navzdol. Krivuljo človečnosti, sodelovanja, medsebojne pomoči, složnosti. Tisto, ki je zavela kmalu po vojni, da so lahko zrasli ti novi domovi in da jih je napolnil smeh in veselje." Po njegovem je izjemno pomembno tudi zavedanje mlajših generacij o pomembnosti sprave za doseganje notranjega miru. "Sla po oblasti in moči se je zgodovinsko izkazala kot največja napaka, ki prinaša najbolj boleče posledice za človeška življenja."
Slavnostni govornik je spomnil tudi na bitke, ki smo jih v zgodovini bili Slovenci in na pomembnost ohranjanja narodne zavesti, tudi tistih, ki živijo na drugi strani meje. "Koroški Slovenci so v nekaterih pogledih veliko bolj zavedni od matičnega naroda, ki mu je samoumevno, da so pravice njegove. Ljudje onkraj meje so tisti, ki nam lahko marsikdaj postavijo ogledalo. In matična država bi jih morala vedno tudi podpreti. Ne v tišini vladnih poslopij, ampak glasno. Zato, ker so tudi oni del naše skupnosti." Dejal je še, da je država tudi danes na preizkušnji, da je ponovno odvisna od zunanjih sil, pod vplivom katerih tudi nekatere notranje kdaj pa kdaj popustijo. "Tako kot Drejček, ki si je želel le ljubečih misli domačega ognjišča, naj nam bo želja iskati mirno zavetje, kjer vlada strpnost in kultura človečnosti. Naj nam bodo grozote, ki se jih spominjamo danes, opomin vedno in za vedno," je sklenil Prednik
Komemoracijo so pospremili tudi praporščaki, venec pa so k spomeniku položili ravenski župan Tomaž Rožen, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Dravograd Vinko Krajnc in predsednik občinske organizacije zveze borcev za vrednot NOB Črna na Koroškem Gvido Jančar.
