Prvi lesnopredelovalni center bi lahko vzpostavili na Koroškem

Po naših neuradnih podatkih naj bi na Koroškem - med prvimi v državi - vendarle zaživel lesnopredelovalni center, natančneje na lokaciji poslovne cone Šentjanž/Otiški Vrh oziroma nekdanje Lesnine tovarne ivernih plošč (TIP), ki jo je pred dobrimi tremi leti kupilo turško podjetje Yildiz Entegre Adria. ​

​Turški investitorji so lani začasno odstopili od nadaljevanja milijonskih vlaganj, sklicevali so se na pandemijo covida-19, kot kaže, bodo vendarle nadaljevali. V Otiški Vrh so medtem namreč dostavili novo linijo za oplemenitenje ivernih plošč.

Za vzpostavitev centrov za zbiranje in predelavo lesa bodo na voljo tudi državna sredstva. Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) bo v prihodnjih treh letih zanje namenila skoraj 14,7 milijona evrov, še dodatnih 28 milijonov evrov pa za podporo razvoja malih in srednje velikih podjetij v lesnopredelovalni panogi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

SiDG bi zagotavljal del surovine

Kot so pojasnili iz SiDG, so nedavno obiskali lokacijo nekdanje Iverke (kjer je sedež družbe Yildiz Entegre Adria) in ugotovili, da je turški investitor na lokacijo dostavil novo linijo za oplemenitenje ivernih plošč. "Pričakujemo, da se bomo z njimi kmalu srečali in se pogovorili o možnem konceptu medsebojnega sodelovanja (na področju kupoprodajnih odnosov) na istem tovarniškem dvorišču," so pojasnili pri SiDG, kjer želijo do konca leta po celi Sloveniji vzpostaviti mrežo skladišč gozdnih lesnih sortimentov. Med načrtovanimi lokacijami je tudi Otiški Vrh, ki ima po njihovi oceni potencial, da bi kasneje prerasel v logistični center za zbiranje in prekrojevanje gozdnih lesnih sortimentov. Mreža skladišč je sicer načrtovana na dvanajstih lokacijah, polovica med njimi bi lahko dolgoročno prerasla v logistične centre.

​​​​Pri tem v SiDG poudarjajo, da se vidijo v vlogi partnerja, ne nosilca lesnega centra. Povezave bi vzpostavili v sodelovanju z zasebnimi investitorji, ki bi kot partnerji v skupni projekt prispevali svoje znanje in izkušnje, ki imajo trge in končne kupce, da jim bodo lahko ponudili kvalitetne izdelke iz slovenskega lesa. Na Koroškem je zdaj veliko odvisno od Turkov. "V primeru uspešnih dogovorov s turškimi lastniki smo pripravljeni zagotavljati del surovine za koroški lesni center, sočasno pa bi na tovarniškem dvorišču vzpostaviti svoj logistični center, katerega osnovne funkcije bi bile razvrščanje, skladiščenje, prekrojevanje in prodaja gozdnih lesnih sortimentov."

Centre, ki bodo regijski iniciator razvoja verige in celovite izrabe lesa, bi sicer vzpostavili na štirih lokacijah, poleg Koroške še na območju Kočevskega, Štajerske in Notranjske, ob pogoju izvedljivosti in ekonomske upravičenosti pa tudi drugje. Po aprila letos sprejetem strateškem načrtu bo SiDG med letoma 2021 in 2024 za njihovo vzpostavitev namenil skoraj 15 milijonov evrov, od tega letos 3,7 milijona evrov. Sredstva za investicije je z rebalansom poslovnega načrta potrdil tudi že nadzorni svet družbe.

Kot že omenjeno, je vloga SiDG usmerjena v sodelovanje z različnimi zasebnimi partnerji in zagotavljanje dolgoročnih pogodb za surovino, kakšni bodo centri oziroma s čim se bodo poleg zbiranja in predelave lesa še dodatno ukvarjali, pa je odvisno od zasebne pobude. V Otiškem Vrhu bi med drugim uvedli proizvodnjo križno lepljenih lesenih plošč, s čimer bi omogočili osnovne polproizvode za gradnjo lesenih stavb.

​Spodbujajo večjo domačo predelavo lesa

Dodatna sredstva za njihovo vzpostavitev bo v okviru pomoči iz sklada Evropske unije za okrevanje po krizi, ki je nastala zaradi covida-19, za zagon lesne industrije predvidela tudi vlada. Gre za 28 milijonov evrov, ki naj bi jih na direktoratu za lesarstvo, ta deluje v okviru ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, med drugim namenili za sedem lesnih centrov oziroma projektov za predelavo lesa v izdelke z višjo dodano vrednostjo. "Z 28 milijoni evrov ne bomo vzpostavili zgolj sedmih lesnih centrov. Plasirali se bodo tudi za podporo razvoja malih in srednje velikih podjetij v lesnopredelovalni panogi ter za uvajanje ukrepov, ki bodo integrirali panogo v koncept krožnega gospodarstva," pojasnjujejo pri ministrstvu, ki podpira vzpostavitev lesnih centrov s strani SiDG. Ob tem poudarjajo, da pragmatično in optimistično gledajo na vsako gospodarsko pobudo, še posebno glede na prihajajoči sveženj zakonodajnih predlogov Fit for 55, ki v ospredje postavlja zmanjševanje emisij CO2, pri čemer je znano, da so naravno obnovljivi viri, kot je tudi les, eno izmed bistvenih orodij za zmanjšanje emisij CO2. Les ob rasti predstavlja ponor ogljika, pri industrijski predelavi pa njegovo sekvestracijo oziroma skladiščenje, ki traja ob kaskadni uporabi lesa tudi več desetletij ali celo stoletij. "Lesni centri so bili uvrščeni na seznam pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji, poleg tega predstavljajo zapolnitev manjkajočih členov v gozdni lesni verigi. Popolna veriga bo omogočila večjo domačo predelavo lesa in s tem pomembno prispevala prehodu Slovenije v podnebno nevtralno družbo," še dodajajo.