Urška Polanc
Da se v kuhinji dobro ujameta, sta 29-letna Barbara Mrak in 31-letna Tjaša Čavnik spoznali pred tremi leti, ko sta bili sodelavki v bistroju v Mariboru. Mrakova, sicer študentka glasbene pedagogike, in Čavnikova z višjo strokovno šolo za gostinstvo prihajata iz sosednjih občin Mute in Radelj. Kmalu sta pričeli gojiti idejo, da bi v domačem okolju ustvarili svoje podjetje. Letos jeseni, v neugodnem letu, sta zbrali pogum, voljo in registrirali svoje podjetje, imenovano Zarečena pekarna. "Ne gre za klasično pekarno. Delovali bova bolj na butični bazi. Ponuditi želiva nekaj drugačnega, kar ni na voljo v ostalih pekarnah. Misliva, da je potreba po tem, da se nekako poveže lokalne dobavitelje, regijo, pridelovalce s končnim potrošnikom. To je tudi eno izmed najinih poslanstev," sta nam pojasnili dekleti, ki si želita, da bi ljudje še bolj razmišljali, kako se prehranjujejo, in dali prednost kvaliteti.
Ta teden bosta tako mladi podjetnici v centru Radelj pričeli peči in prodajati svoje skrbno dodelane pekovske izdelke, minule tedne pa sta namenili predvsem spoznavanju svojih dobaviteljev. Srčni pridelovalci vsak dan s trudom ustvarjajo kvalitetne ekološke pridelke, a na preveč zasičenem trgu težko konkurirajo, ugotavljata. Moko iz slovenske pšenice in ajde pridobivata od družinskega podjetja s Ptuja z dolgo tradicijo, medtem ko pirino moko, bučno olje in različna semena pridobivata z ekološke kmetije na Dravskem polju. Mlečni izdelki so od Marije Gams iz Slovenj Gradca. "Gre za vrhunske mlečne izdelke. V prvi vrsti so pozorni že na to, kako živali hranijo, jih redijo. Ko prideš do končnega izdelka, je res lepo, čuti se delo človeka, trud, ki ga je vložil," navdušeno pripovedujeta o zgodbah, ki so za njune izdelke bistvenega pomena. "Povsem drugačen odnos imaš, če delaš z nečim, za kar veš, kdo je to pripravil, vzgojil, kot pa, če kupiš pri grosistu. Tu so vezi bolj močne," razmišlja Čavnikova, zadovoljna, da so ji to priučili že doma, vedno so imeli svoj vrt, meso, jajca pa kupovali pri kmetih.
Znani okusi, a bolj zdravo
"Trudiva se, da so izdelki čim bolj zdravi, okusi kljub temu poznani, a predstavljeni na malo drugačen način. Tu bova pokazali svoji kreativnost, saj nočeva postati le dve izmed mnogih. Dosti najinih receptov je iz osebnih arhivov, tudi najinih babic. Moja strast do peke izvira iz otroštva, ko sem pri peki opazovala babico. Mislim, da to, kar celo življenje opazuješ, znaš potem tudi najbolje narediti," je razložila Mrakova. Pečeta kruh z drožmi, ne standardnega belega in črnega, ampak mu dodajata sestavine, ki za kruh niso tako vsakdanje. V kruhu restančku, ki je nastal po navdihu "restanega" krompirja, so tako še čebula, praženi krompir in svinjska mast. Tudi za pite, ki so iz lokalnih sezonskih sestavin, uporabljata testo z drožmi. Poudarek je na domačih sestavinah, izjema so začimbe, kot je cimet, ki jih pri nas ne moreta dobiti. "Slovenija ponuja marsikaj, preiskali sva trg, da sva res dobili čim boljše izdelke v bližnji okolici, nato pa sva gradili na tem. Tudi najine torte, keksi so sezonski. Ponudba je potem pač malo drugačna. Pozimi težko ponudiš izdelek z jagodami in malinami, saj so zdaj na voljo le jabolka, hruške in kakšen kostanj. Dosti pa uporabljava marmelade, ki sva jih skuhali sami. V najinih izdelkih ni nobene kemije, aditivov, konzervansov in praškov, ki jih danes radi uporabljajo slaščičarji. Kupijo en prašek za biskvit in enega za kremo, čez dajo malo fondanta in je torta tu. Tega pri naju ni," sta razložili. Dnevno bosta po navdihu za ljudi, ki delajo v bližini, pripravljali še "zarečeno malco" (preste, pogače, buhtlje, kakšen kos potice).
Zarečenega kruha se največ poje
Zakaj ime Zarečena pekarna? "Nekako sva že v imenu podjetja hoteli nakazati asociacijo na domačnost, tradicijo. Iskali sva narečne besede, a nobena ni bila prava. Nato sem se spomnila, da mi je babica vedno rekla, da se zarečeni kruh na 'vlke štikle' reže. Vedno sem namreč govorila, da jaz določenih stvari nikoli ne bom imela, saj to ni zame. Na koncu se je izkazalo, da je imela prav, sedaj jih počnem, imam in si ne predstavljam več življenja brez njih. Sem si sama odrezala kar zajeten 'štikl' zarečenega kruha. Iz asociacije na zarečeni kruh sva ustvarili Zarečeno pekarno, v kateri bova poleg kruha ponujali še zarečene kekse, zarečene pite in zarečene torte. Za zdaj to, s časom pa bo nastala še marsikatera zarečena dobrota," je pojasnila Tjaša Čavnik.
Prej sta se tam zabavali, zdaj bosta pekli
Na začetku bosta kruh prodajali le trikrat na teden, ob torkih, četrtkih in sobotah, saj je za razliko od peke z industrijskim kvasom proces peke z drožmi nekoliko dolgotrajnejši. "Bolj se moraš zanašati na občutek, saj včasih ne gre vse po recepturi, a ni noben bavbav. Če so babice na tak način pekle pred stotimi leti, brez termometrov in tega, da bi si vse štopale, kdaj prelagati testo, lahko tudi danes uberemo neki pristop zdrave pameti. Važno je, da poskusiš, ljudje naj se kuhanja doma ne bojijo, naj eksperimentirajo," razmišlja Čavnikova. Na začetku ne želita ustvarjati prevelikih količin, delati želita čim bolj ekonomično. Ponujali bosta izdelke, ki so vzdržljivi in zdravju prijazni. Kruh z drožmi je svež tudi po en teden, poudarjata. "Večinoma bova delali po naročilu, da bo čim bolj sveže, da izdelki ne bodo stali. To bo neka rdeča nit, videli bova, kakšen bo odziv ljudi, in na tem gradili najino idejo. Pri naju ne bo kajzerice in kiflja, mogoče občasno, saj bi radi poudarili drugačnost in pokazali, da ni treba imeti istih stvari kot ostali, a je vseeno lahko dobro in zanimivo. Dejstvo pa je, da imava na voljo samo štiri roke," sta povedali dekleti, ki se poleg proizvodnje prvič soočata še z birokracijo, računovodstvom. Trudili se bosta, da bosta med delom proizvajali čim manj odpadkov z ekološko razgradljivimi embalažami, kmetom jih bosta tudi vračali.
"Pomembno nama je, da sva si sami lahko ustvarili službo, da lahko uživava v tem, kar delava. Za mlado podjetje bi bilo finančno prevelik zalogaj opremiti lastno pekarno, zato sva iskali možnost, da dobiva kuhinjo v najem," sta povedali mladi podjetnici, ki bosta svoje izdelke pekli in prodajali v samostojnem podjetju Bar in igre Ludo v centru Radelj, kjer trenutno pečejo pice za dostavo. "Lepe spomine imava na ta prostor, včasih sva se tu zabavali, zdaj bova tu pekli in prostoru dali drugačen pridih. Lokacija skorajda ne bi mogla biti boljša," sta povedali.
