Tomaž Ranc
Letos je minilo 28 let od vojne za Slovenijo. Dogajanje na mejah je bilo takrat posebnega značaja, novoustanovljena država je namreč suverenost potrjevala tudi z obvladovanjem mejnih prehodov. Pri tem ima Holmec posebno mesto, saj slovenske enote mejnega prehoda tedaj niso predale vojski, ampak so ga ubranile - žal tudi s človeškimi žrtvami.
Ob močnem ognju vztrajali in ubranili objekt
Potem ko je bila mejna policijska enota odlikovana že takoj po vojni (19. oktobra 1992 s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije), je predsednik republike Borut Pahor sprejel odločitev, da tedanji pripadniki Postaje mejne policije Holmec in posamezniki, ki so sodelovali v obrambi mejnega prehoda Holmec, prejmejo listino o sodelovanju v enoti.
Ne gre za nostalgijo, ampak za potrditev in nove izzive
Vojna kot poraz človečnosti
Listino je prejelo 37 posameznikov. Pobudnika za podelitev sta bila policijska veterana Branko Brezovnik in Zlatko Halilovič, ki nista bila med prejemniki. Slednji je v imenu prejemnikov na podelitvi dejal, da je "vsaka vojna poraz človečnosti, borci so si po 28 letih to priznanje zaslužili. Pomembno pa je, da so priznanje prejeli od najvišje avtoritete v državi, predsednika republike." Tudi takrat v prelomnih časih je slovenski politični vrh preko Holmca odhajal po podporo na zahod. Tako se je tedanji šef parlamenta dr. France Bučar 30. junija 1991 na avstrijski strani mejnega prehoda srečal z avstrijskim zunanjim ministrom Aloisom Mockom, nato pa še z nemškim zunanjim ministrom Hans-Dietrichom Genscherjem v Beljaku.
Kot je znano, so na prelomu tisočletij koroški osamosvojitveni boj neuspešno skušali omadeževati, češ da so se dogajala hudodelstva in kazniva dejanja, kar je bilo nepojmljivo. Da je šlo za časten in hvalevreden boj, so pokazale številne preiskave, medijske objave in študije. Na Holmcu danes stoji spominsko obeležje, v spomin na tamkajšnje dogajanje pa slovenska policija praznuje svoj praznik.
