Slovenj Gradec: Rimski miljnik z vklesanim besedilom ena pomembnejših arheoloških najdb

V Koroškem pokrajinskem muzeju (KPM) se lahko pohvalijo z izjemnim arheološkim odkritjem. Na trasi bodoče hitre ceste, na meji med Šmartnim pri Slovenj Gradcu in Podgorjem (natančneje ob gozdnem robu za Homcem), so ob predhodnih arheoloških raziskavah našli miljnik oziroma obcestni miljni kamen z vklesanim besedilom. Spomenik ni v celoti ohranjen, po doslej zbranih podatkih so ga postavili po naročilu cesarja Aleksandra Severja, ki je vladal med letoma 222 in 235. Čez 400 kilogramov težki miljnik, ki je iz marmorja, je zdaj na ogled pri vhodu v muzej v Slovenj Gradcu.

Zadnji pred petnajstimi leti

Pomen najdbe je izjemen, saj se v Sloveniji vsako leto morda najde en antični kamen z napisom. Zadnji miljnik so našli pred 15 leti na Dolenjskem ob gradnji avtoceste. Najdba je pomembna tudi zato, ker bo pomagala bolj natančno določiti traso rimskodobne državne ceste, ki je preko Mislinjske in Mežiške doline povezovala mesti Celeia (Celje) in Virunum (območje na Gosposvetskem polju v Avstriji).

Trasa bodoče tretje razvojne osi na odseku med Velenjem in Slovenj Gradcem prečka traso omenjene rimskodobne državne ceste. Temu se niso mogli izogniti, zato so predpisali predhodno raziskavo, s katero bi natančneje locirali potek trase rimske ceste v prostoru in s tem zamejili obseg potrebnih arheoloških izkopavanj. Predhodno raziskavo je izvedla ekipa podjetja PJP pod vodstvom arheologa Primoža Predana, ki je v začetku letošnjega marca naletela na miljnik. Miljni kamni sicer štejejo oddaljenost od središča določenega prostora, v tem primeru od Celeie (ena rimska milija je 1481,5 metra).

Miljnik so še isti dan prestavili v KPM, ga očistili in pripravili za transkripcijo. "Pri testnem izkopu smo našli ostanke dveh cest. Ker je bil izkop omejen, ne vemo, ali gre za dve trasi rimske ceste ali za križišče rimskih cest. Zato bomo pred gradnjo izkop razširili. Mogoče je, da je kamen tam tudi dejansko stal in gre za križišče rimskih cest," je povedala konservatorska svetnica Mihaela Kajzer z mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pred gradnjo hitre ceste so na tem območju predvidena dodatna arheološka izkopavanja.

Manjka tretjina kamna

V Sloveniji je bilo sicer najdenih od 50 do 60 miljnikov. Z območja Celeie, kamor je sodila tudi Koroška, jih poznajo 30, vsi so v večini datirani v 2. in 3. stoletje našega štetja. Enaintrideseti, ki so ga našli marca, je prvi s Koroškega in je iz prve tretjine 3. stoletja.

Gre za dokument uradnega značaja. Za njih je značilno, da vsebujejo titulaturo cesarja, njegovo ime in vse njegove funkcije. Na osnovi tega lahko kamen tudi datirajo. Posebnost najdenega kamna je, da napis oziroma spomenik ni ohranjen v celoti, manjka približno tretjina. "Kljub temu pa je mogoče rekonstruirati, kateri cesar je omenjen, in ga na tej osnovi tudi razmeroma natančno datirati. Iz ohranjenega napisa lahko razberemo, da gre za cesarja Aleksandra Severja. Napis se sicer začne z njegovim imenom Imperator Caesar, nadaljuje pa po uveljavljeni navadi z navedbo cesarskih prednikov; na ta način so rimski cesarji pogosto potrdili in še poudarili legitimnost svoje oblasti. V kronološkem redu sta tako navedena Septimius Sever (193-211), ob njem piše nepos (vnuk), in Karakala (211-217), ob katerem piše filius (sin). Sledita osrednji del cesarjevega imena (Marcus Severus Alexander) in njegova titulatura, ki pa je pomanjkljiva, saj ob tribunicia potestate na primer ni števnika, da bi lahko napis postavili v točno določeno leto vladanja. Vprašljivo se namreč zdi, da bi napis nastal takoj ob nastopu oblasti. Napis na obravnavanem miljniku je nepopoln tudi zato, ker pogrešamo glagol, ki bi označeval gradnjo ali popravilo ceste: fecit, munivit, refecit, poni iussit ... Manjkajo pa tudi število, ki označuje oddaljenost v miljah (od Celeie?) in črki MP (milia pasuum), ki sta označevali mersko enoto. Natančnejša rekonstrukcija napisa še poteka, kakor tudi razmislek o najdišču," je povedala Julijana Visočnik iz Nadškofijskega arhiva Ljubljana.

Kot še pojasnjuje, cesar Aleksander Sever ni znan po številnih miljnikih, ki bi jih dal postaviti. Iz slovenskega prostora oziroma bližnje okolice poznajo še dva, ki pa nista povsem enaka temu, vsaj glede napisa. Je pa iz Avstrije znan eden zelo podoben.