Steklarski mojster in inovator Matijaž Gostečnik iz Slovenj Gradca, ki ustvarja iz taljenega stekla in je v širšem okolju prepoznan predvsem po unikatnem steklenem nakitu v obliki očesa, je na ogled postavil novo razstavo steklenih skulptur v triptihih in objektih z naslovom Matijaževo spogledovanje s steklom. Kot je ob razstavi, ta je na ogled v nekdanjih slovenjgraških zaporih, zapisala umetnostna zgodovinarka v Koroškem pokrajinskem muzeju (KPM) Aleksandra Čas, si je Gostečnik pred dobrima dvema desetletjema začel utirati svojo ustvarjalno pot z izdelki iz taljenega oziroma fuzijskega stekla. "Tega se je lotil na način obrtnika in rokodelca in kmalu prešel v zvedavega mojstra, ki je tehniki prikrojil lastno domišljijo, pri tem pa upošteval fizikalne in kemijske lastnosti sestavin in svoje izdelke širokega razpona - od okrasnega preko promocijskega do protokolarnega - dvignil na raven umetniškega." Časova je prepričana, da bo tudi v prihodnje ustvarjal in presenečal v oblikovanju stekla s postopkom fuzije.
Prepletanje dediščine in sodobnega ustvarjanja
Pri razstavi gre tudi za povezovanje ljubiteljske in profesionalne kulture, saj mu je prostore odstopil Koroški pokrajinski muzej (KPM). "V muzeju sodelujemo oziroma podpiramo domače umetnike in ustvarjalce, predvsem tiste, ki so pridobili certifikat domače in umetnostne obrti Art/Craft Slovenija. Pomagamo jim tako, da jim brezplačno ponudimo prostore, kjer se lahko predstavijo oziroma postavijo svojo razstavo. Zavedamo se, da takšnih možnosti ni veliko, ne v Sloveniji ne na Koroškem, zato se nam takšno sodelovanje zdi pomembno. Vedno pa prej presodimo, ali to spada v poslanstvo muzeja, če vidimo prepletanje kulturne dediščine in sodobnega ustvarjanja," je dejal direktor KPM Tadej Pungartnik.
Njegovi izdelki so na ogled v šestih nekdanjih celicah slovenjgraškega zapora. Večina jih je nastala v letošnjem letu. "Oktobra lani sem zbolel za covidom-19 in bil hospitaliziran v slovenjgraški bolnišnici. Okužba me je zelo zdelala, imel sem težave s spominom, utrujenostjo ... Ob prehodu v novo leto sem si rekel, da tako ne morem več živeti, zato sem znova začel ustvarjati. Z vsakodnevnim delom sem dobil nazaj energijo in spomin," pripoveduje Gostečnik, ki zelo rad ustvarja s steklom. Kot pravi, se je z njim spoprijateljil. "Včasih so me vprašali, kako to, da sem svojo ustvarjalno pot začel šele pri petdesetih. Ko se naučiš dovolj nežnosti pri ženskah, se lahko lotiš stekla, da se ne urežeš," je hudomušen umetnik, ki je letos spomladi zabeležil 70 let. Komentar ima tudi glede naslova razstave: "Včasih sem se spogledoval z ženskami, zdaj se s 'šajbami'."
Gostečnik je v preteklosti že oblikoval nekatere izdelke za potrebe protokolarnih daril, eno njegovih inovacij - solarno nagrobno lučko je ob prvem obisku Slovenije prejel tudi papež Janez Pavel II. Ob slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije in ob 30-letnici samostojne Slovenije se je znova lotil izdelave nekaterih protokolarnih daril. "Mislil sem, da bo državo zanimalo. Na skulpturo sem napisal tudi zanimiv slogan: Evropa - stari kontinent, nova vizija. Na moje pisanje Urad vlade za komuniciranje ni niti odgovoril. Menim, da če nekdo nekaj pošlje, slike ali mail, je vsaj toliko vreden, da mu odgovorijo. To je podcenjevanje ljudi, vsak človek, ki je nekaj ustvaril, si zasluži potrditev ali zavrnitev in ne anonimnost."
Kako bodo rokodelci preživeli?
Nesojena protokolarna darila, steklene skulpture s tematiko Huga Wolfa, Primoža Trubarja in ob 770. obletnici posvetitve cerkve sv. Elizabete v Slovenj Gradcu, je na ogled postavil v šesti celici. Pri tem se je dotaknil tudi mačehovskega odnosa do mojstrov domače in umetnostne obrti. Njihovo delo ogrožata gospodarsko manj stabilen čas in vpliv cenejših izdelkov iz tujine. "Ljudje radi pozabijo na kakovost in da je izdelano v Sloveniji. Spominskih daril se skorajda ne kupuje več. Dogodek se poslika, nekaj malega se zabeleži in to je to. Po drugi strani pa arheologi kopljejo tri in več tisoč let stare stvari. Če takrat ne bi nihče nič delal, zdaj ne bi imeli kaj kopati. Z ustvarjanjem se delata zgodovina in kultura," je prepričan. Poleg tega, dodaja, material, ki ga mojstri uporabljajo, ni poceni. Če se bo tak trend nadaljeval, bodo številne dejavnosti izginile. "Pri meni je vedno v ospredju ljubezen do ustvarjanja, garal sem in delal, da sem uspel, in to še vedno počnem. Nimam pa naslednika, saj v tem delu nihče ne vidi finančne priložnosti. Tudi rokodelskih izdelkov skorajda ne moremo več kje predstaviti. Dokler so bile še bienalne razstave domačih in umetnostnih obrti v Slovenj Gradcu, s(m)o bili rokodelci še tekmovalni in na njej predstavljali novosti. Prav tako ni več sejmov, kjer bi lahko promoviral in prodajali svoje izdelke."
Gostečnik je najbolj prepoznan po steklenem nakitu v obliki očesa, širše tudi po protokolarnih darilih. Med njimi velja omeniti stekleni spominski medaljon s tolarskimi kovanci, ki so ga ob prevzemu evra prejeli vsi predsedniki vlad članic EU in guvernerji evropskih bank. Sodeloval je z mnogimi umetniki, tudi z magistrom likovnih umetnosti Klavdijem Tutto. Skupaj sta oblikovala ciklus steklenih skulptur pod imenom Polifemovo oko.
Kot pravi, so pri delu s steklom najbolj pomembne vztrajnost, umirjenost in pozitivna energija. "Če si slabe volje, je bolje, da ne delaš, saj se to pozna na izdelku. Tisto, kar delaš, delaj polno in odgovorno in boš uspel."
Razstava bo na ogled do konca leta, želi si, da bi jo gostili še v drugih srednjeveških mestih. Slovenj Gradec je namreč letos postal član Združenja zgodovinskih mest Slovenije.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
