Da covid-19 ni (več) samo problem zdravstva, ampak vseh, tudi koroških županov, saj je trenutno epidemiološko stanje na Koroškem precej slabše, so uvodoma ugotavljali na današnji seji Sveta koroške regije. Nekaj manj kot 70 okužb so namreč po podatkih regijskega tima delovne skupine za preprečevanje in obvladovanje okužb z novim koronavirusom v javnih socialnovarstvenih zavodih do danes zaznavali na Koroškem. Največji skok okužb je bil v torek, ko je bilo potrjenih okoli 20 okužb.
"Trenutno je obolelih več žensk kot moških, največ okužb je v Mežiški dolini. V nasprotju s prvim valom, ko je bilo še mogoče ugotavljati izvore okužb, te dni to več ni mogoče, saj veliko ljudi ne ve oziroma ne želi povedati, kje so se okužili. Ne želijo deliti podatkov, nekateri, ki so bili izpostavljeni in bi jim morali narediti bris, ga celo odklonijo. Obravnava enega pozitivnega primera traja tri do štiri ure. Dokler je bilo le nekaj okužb na dan, je to še šlo," je na seji sveta regije razlagala Zdenka Koželj Rekanović, zdravnica Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem.
V tej izredni situaciji je primerno socialno vedenje asocialno
Zadeva epidemiološko uhaja izpod nadzora, eksponentna rast v 24 urah (v enem dnevu je bilo potrjenih okoli 20 pozitivnih primerov) pa govori, da je prisotnih tudi veliko asimptomatskih primerov, je poudaril vodja regijskega tima delovne skupine Davorin Benko, zdravnik v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. "Ker epidemiološko sledenje postaja čedalje težje oziroma celo neizvedljivo, stanje glede na porast okužb pa ni dobro, moramo končno vsi skupaj spoznati, da bo ta virus ostal med nami. Upoštevajte vse, kar je priporočeno, ne se ravnati po nasvetih s facebooka, po mnenjih posameznikov, verjemite stroki, priporočilom, držite se tistih čisto osnovnih ukrepov (nošenje maske, razkuževanje rok, ohranjanje distance ...) in to prenašajte na čisto vse okoli sebe. Bodimo socialno asocialni," je povedal Benko.
Okužbe povezane z druženji
Večina teh okužb, prenosov, je povezanih z različnimi druženji - od kulturnih prireditev do zabav, praznovanj, porok, pogrebov -, je povedal Benko. "Vlada splošno mnenje, da je covid infekcija blaga oblika gripe. Ne vemo, od kod so ljudje o tem tako prepričani. Mi, ki se s covid bolniki ukvarjamo dolge mesece, smo praktično videli že čisto vse. Najbrž res ni problem pri zdravih populacijah, mlajših ljudeh, a vsi moramo vedeti, da imamo tudi stare starše, da so v naši bližini ljudje, ki imajo tudi kronična obolenja. Covid infekcija lahko pri njih poteka v zelo hudi obliki, z veliko smrtnostjo," je povedal.
V drugem valu so na Koroškem okužbe že v dveh varstvenih zavodih, v Koroškem domu starostnikov v Črnečah, kjer so bili v ponedeljek sicer vsi novi brisi negativni, in Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem (CUDV), kjer je po današnjih podatkih okuženih enajst uporabnikov in pet zaposlenih. "Socialnovarstveni zavod je popolnoma druga struktura, gre za specifično oskrbo ljudi. Tem ljudem težko razložiš, da morajo biti v sobi. Njim je povsem vsakdanje, da objamejo soseda, negovalko, težko jim je dopovedati, da zdaj tega več ne smejo. Kot so dejale negovalke: vse življenje so jih učile, da naj bodo odprti, prijazni do vseh ljudi, zdaj jih učijo ravno obratno. To je človeško zelo težko spraviti v prakso," je pojasnila zdravnica Koželj Rekanovićeva. Izpostavila je še problematiko zdravnikov, ki sodelujejo v domovih za starejše. Že nasploh je na Koroškem veliko pomanjkanje zdravnikov na primarnem nivoju, v domovih pa v večini pogodbeno delajo upokojeni zdravniki, stari več kot 70 let, čeprav po pravilih po 65. letu naj ne bi več delali na teh oddelkih. Zdravnica, ki tudi sama dela v Domu starejših na Fari na Prevaljah, rešitev vidi v tem, da bi mladim pokazali več pozitivnih plati družinske medicine.
Laboratorij bi ohranili
Dr. Jana Makuc, strokovna direktorica Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, je na seji uvodoma pojasnila, da niso covid bolnišnica. Aktivirani bodo šele v tretji fazi, ko bodo 70-odstotno zasedene bolnišnice v prvi in drugi liniji. V prvem valu - od 14. marca do 8. maja je bilo v regiji aktivnih 52 okužb - je bilo še veliko neznank. Niso še namreč sploh vedeli, kakšen je način prenosa, bili so brez testov, s katerimi bi okužbe lahko potrjevali, dolgo pa so morali tudi čakati na rezultate brisov, ki so jih morali pošiljati drugam. V drugem valu, od 24. avgusta, je precej lažje, saj se je izboljšala dostopnost rezultatov brisa, ki jih zdaj lahko dobijo že v eni uri, je pojasnila strokovna direktorica. Tudi zato v bolnišnici nasprotujejo ukinitvi bolnišničnega mikrobiološkega laboratorija, kot to predvideva osnutek novele zakona o nalezljivih boleznih, ki je v javni obravnavi.
"Naš laboratorij ima že večdesetletno tradicijo, imamo ustrezno usposobljen kader, ustrezne aparature in zagotavljamo ustrezno kvaliteto storitev. Za občane oziroma prebivalce koroške regije se je ta naš laboratorij v času covida izjemno izkazal, saj nam omogoča hitro diagnostiko, hitro preusmeritev pacientov, ki so covid pozitivni, v druge covid bolnišnice, vse ostale pa lahko umestimo na ustrezne oddelke v bolnišnici. Zdaj lahko kader in prostore uporabljamo za izvajanje drugih zdravstvenih storitev, na takšen način je dostopnost tudi vseh ostalih storitev za prebivalce regije večja," je povedala Makučeva in dodala, da so boljši tudi rezultati, saj kvaliteta vzorcev s transportom v Koroški oddaljene centre pada. Ne nazadnje pa je lasten laboratorij tudi stroškovno za bolnišnico bistveno bolj ugoden.