Urška Polanc
Po opozorilih, ki smo jih o nekoliko slabših razmerah v gozdovih nedavno prejeli od okoliških prebivalcev na prizadetih območjih na Koroškem, smo preverili, kakšno stanje v državnih gozdovih, nekaj tudi v zasebnih beležita Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in družba za gospodarjenje z gozdovi v državni lasti Slovenski državni gozdovi, d.o.o. (SiDG). V državnih gozdovih na Koroškem po vetrolomu decembra 2017, oktobra 2018 in žariščih podlubnikov v letih 2018 in 2019 že dve leti izvajajo samo sanacijske sečnje.
460
tisoč kubičnih metrov je bilo poškodovanega drevja
Veliko žičničarskih spravil
Predvidoma bodo s posekom vseh poškodovanih dreves zaključili v januarju 2020. Podatki ZGS in SiDG se nekoliko razlikujejo, saj podatki ZGS ne upoštevajo delovišč, ki so še odprta, iz nekaterih pa je SiDG že tudi odpeljal večino gozdnih lesnih sortimentov, ZGS pa delovišča še ni prevzel.
Strah pred širitvijo lubadarja
"Strah pred nadaljnjo širitvijo lubadarja je na našem območju še posebej velik. V lesni zalogi gozdov prevladuje smreka s skoraj 70 odstotki. Ob še hujši gradaciji bi ostalo veliko strmih pobočij brez gozda, kar bi lahko sprožilo procese erozije in plazenja tal neslutenih razsežnosti. Veliko gorskih kmetij bi lahko ostalo brez dohodka iz gozda, kar bi gotovo ogrozilo njihov nadaljnji obstoj. Sanacija od lubadarja poškodovanih gozdov je potekala zadovoljivo. Večina zasebnih lastnikov gozdov, predvsem tistih v sklopu kmetij, je izvedla posek napadenih dreves pravočasno v skladu z navodili strokovnih delavcev Zavoda za gozdove Slovenije. Nekoliko počasneje je potekala sanacija od lubadarja poškodovanih gozdov v državni lasti," je povedal Branko Gradišnik.
V gozdovih 80 delavcev
Trenutno v državnih gozdovih na Koroškem poleg dveh ekip lastne gozdne proizvodnje SiDG (po ena traktorska in žičničarska ekipa) dela izvaja še šest žičnic, štirje stroji za sečnjo in petnajst prilagojenih kmetijskih traktorjev. Skupaj to pomeni, da je v gozdovih okoli 80 delavcev. Dela v gozdovih na Koroškem bodo, razen nekaj prazničnih dni, s polno intenziteto nadaljevali, seveda pod pogojem, da bo to dopuščalo zimsko vreme, so nam pojasnili v SiDG. Precej imajo namreč odprtih delovišč nad 1000 metri nadmorske višine, kjer lahko sneg hitro onemogoči normalno proizvodnjo.
Vlaganja za obnovo sestojev
Po vseh naravnih ujmah (žledolom, vetrolomi) pa tudi zaradi gradacije lubadarja je v gozdovih nastalo veliko ogolelih površin. Za večino so bili izdelani sanacijski načrti, v katerih je predviden obseg potrebnih vlaganj za obnovo gozdnih sestojev. Za različne ukrepe vlaganj v gozdove so v območni enoti Slovenj Gradec ZGS v letošnjem letu porabili več kot 270.000 evrov, od tega več kot 80.000 za ukrepe sanacije na ogolelih površinah.
