Triintridesetletnemu Petru Pokržniku je les od nekdaj blizu, v prostem času je pogosto kaj izrezal, izdelal iz lesa. Pred približno letom in pol pa ga je posebej pritegnila epoksi smola, ki jo lahko kombinira z lesom.
Zahteven in natančen postopek
"Epoksi je prozorna tekočina, malo gostejša od vode. Meša se jo v določenem razmerju. Za obarvanje se uporabljajo pigmenti v obliki praška, paste. "Najraje uporabljam prašek, ki ga nato zmešam, pri čemer je zelo pomembno razmerje. Uporabljam kuhinjsko tehniko, da sem kolikor toliko natančen. To zmešam, nato pa, če delam servirne deske, naredim kalup, ogrodje, kamor položim kose lesa in to vlijem vmes. Postopek je kar zahteven, moraš biti pozoren in natančen, paziti na mehurčke, ki se radi pojavijo. Ob prvem poskusu sem moral zavreči pet litrov. V 24 urah se posuši, nato pa se naprej obdeluje enako kot les. Trudim se, da epoksi vključim v čim več izdelkov, hkrati pa se prilagajam strankam," je povedal. Dvajset litrov epoksi smole stane približno 300 evrov.
"Gre za modno muho in ne vem, kako dolgo bo trajala, a na tak način mi je delo z lesom posebno priraslo k srcu. Prednost pri delu z epoksijem in lesom je, da se lahko uporabi tudi malo slabši les, saj bolj ko je les razgiban, luknjičast, bolj zanimivi izdelki lahko nastanejo," je povedal Slovenjgradčan, ki pod blagovno znamko Vudstok izdeluje servirne deske, mize, stopnice in druge lesene izdelke.
Najraje dela z orehom, a uporablja vse vrste lesa - hrast, hruško, jabolko, tudi iglavce. Ne dela za zalogo, vsak izdelek je namreč unikat. "Težko je dobiti dva enaka kosa lesa, zato gre že s tega vidika za unikate. Še vedno se učim, s pomočjo youtuba, pinteresta, neprecenljiva pa je pomoč sestrinega partnerja, ki je mizar. Pri skoraj vsakem projektu si kupim kakšen nov pripomoček, stroj. Ves zaslužek tako trenutno namenim za nakup opreme," je povedal inženir strojništva, ki se je nedavno odločil za registracijo popoldanskega espeja. Pokržnik je sicer kot programer varilnih robotov zaposlen v podjetju Innoduler v Šentjanžu, izdelavi lesenih izdelkov namenja sobote in ure v popoldnevih.
Namesto kmetije v delavnico
Prihaja z manjše kmetije na Legnu, na kateri imajo nekaj glav goveda. Za kmetijske opravke po večini skrbita njegova mama in bratranec, sam pa prosti čas raje preživlja v svoji delavnici. Sploh v koronskem času, ko drugi njegovi hobiji, kot je nogomet, ne pridejo v poštev. Okoli 70 servirnih desk je že nastalo izpod njegovih rok in jih pogosto proda za darila. V zadnjem času pa se je lotil tudi večjih projektov, klubskih in jedilnih miz, ki jih po želji naročnikov prav tako kombinira z epoksi smolo. Pri izdelavi kovinskih podnožij za mize, po katerih je v zadnjem času veliko povpraševanje, mu pomaga prijatelj.
Prvo mizo je naredil povsem naključno, ko je je objavil na facebooku, pa je spoznal, kakšno je zanimanje. V posel je vstopil brez pričakovanj, zato ga je dober odziv posebej presenetil. "Zdaj je to aktualno, videli bomo, kaj bo čez pet let. So pa sedaj velika prednost družbena omrežja, drugače si ne predstavljam, kako bi prišel do strank. Na začetku so bile stranke Korošci, zdaj pa povpraševanje prihaja iz vse Slovenije, tudi iz Avstrije," je povedal. Za izdelavo deske porabi približno tri do štiri ure:
Prispevati želi k temu, da slovenski les ostane v Sloveniji ali se tukaj vsaj obdela
Ampak zdaj se moderniziram, nabavljam stroje, ta čas bi si želel znižati na dve uri. Kmalu si želim tudi razširiti delavnico. Še naprej pa bo to moj hobi. Svojo ljubezen do lesa želim prenesti tudi na svojega sina, ki pa je zdaj dopolnil šele pet mesecev."
Težje do eksotičnih vrst
Dolgo je razmišljal o imenu oziroma lastnem žigu, svojem podpisu, ki ga imajo vsi izdelovalci. Pri tem mu je pomagalo dekle Laura. "Želel sem si, da je v ime vključen les. Prišli smo na idejo vudstok. Nima sicer povezave s festivalom, ideja je izpeljana kot slogan: tvoja zbirka najlepših lesenih izdelkov (wood - les, stock - zaloga)," je povedal. Prvo klubsko mizico je izdelal iz lesa, ki ga je imel doma, zdaj ga kupuje, po navadi v okolišu. Da pa je malo težje dobiti napol eksotične vrste, saj se s tem ukvarja vedno več ljudi, zato so cene zasoljene, dodaja.
Pomembno mu je, da za izdelke porabi vse ostanke lesa in ničesar ne zavrže. Servirne deske izdeluje tudi iz zavrženih vinskih sodov, s čimer delno skrbi za reciklažo surovin. Nasploh pa želi s svojim delom prispevati k temu, da slovenski les ostane v Sloveniji oziroma se tukaj vsaj obdela.