V poplavi božičnih dreves, lučk, zvezd, venčkov, girland in podobnih reči, ki v naše domove decembra zaidejo s Kitajske, so zgodbe, s kakršno je letos začel Prevaljčan Mitja Gruber še bolj pomembne. Lokalno in domače sta besedi, ki ju sploh v teh koronskih časih mnogi še bolj cenijo. Tudi zaradi tega in časa, ki ga je zaradi vladnih ukrepov v teh dneh na pretek, se je Mitja odločil, da si decembrske dni popestri z izdelovanjem božičnih dreves iz domačega, smrekovega lesa. Les ima že od nekdaj rad, delati z njim pa se je naučil tudi po zaslugi pokojnega očeta, s katerim je v delavnici prebil ure in ure. Ideja, da v domači dnevni sobi letos ne bodo imeli klasičnega božičnega drevesa je sicer padla slučajno, med brskanjem po YouTubu. "Rekel sem si da bom poskusil. Vesel sem, da mi je uspelo." Prvo drevo je bilo visoko nekaj manj kot meter in pol, posebnost takšnega drevesa pa so "veje", ki si jih lahko vsak razporedi kot mu je všeč. "Drevo se lahko oblikuje v obliki spirale ali pa povsem naključno. Prednost takšnega drevesa je tudi v tem, da se z njega ne usujejo iglice, tako da po tleh ni treba sesati. Tudi bolj ekološko je, saj je lahko izdelek trajen," pove sogovornik iz Kota pri Prevaljah. "Na spletu se prodajajo raznorazna božična drevesa, a veliko jih je narejenih s pomočjo laserja, moje pa so v celoti ročno delo." Za izdelavo božičnih dreves uporablja les z domače kmetije. "Velikokrat mi ostanejo kakšni konci in namesto da les zrežem za drva, se raje lotim kakšnega projekta," pripoveduje Mitja Gruber, ki je v preteklosti že izdelal tudi nekaj otroških hišic za igro. "Lesa pa je tako ali tako dovolj, vsako leto moramo kaj posekati, včasih nam težave povzroča lubadar, včasih kaj drugega."
Razmišlja o registraciji dopolnilne dejavnosti
Pri delu uporablja osnovno orodje, pravi. Tračno in vbodno žago, stroj za skobljanje in ostale pripomočke za obdelavo lesa kot so vrtalni stroj, brusni papir …" Božična drevesa so povsem naravna in niso lakirana. "Lahko so tudi nižja, a se mi zdi, da so višja precej lepša. Sploh spiralna pridejo bolj do izraza. Kakšno bom tudi ožgal z gorilnikom. Zaradi smole, ki je v lesu se naredi glazura, les pa se s tem zaščiti. Povsem naravno. Pa še lepo diši, tak naraven vonj je v prostoru, kamor postaviš drevo. A pri tem delu moram biti pazljiv, da ne zažgem preveč," razloži. V eno božično drevo vloži kar nekaj ur dela. "Vse si moram pripraviti, zrezati, shoblati (skobljati, op.p.), skozi vsako deščico narediti luknjo, posneti robove … Vse mora biti točno, če hočem, da je videti lepo," pravi 22-letnik, ki za na vrh drevesa izdela še leseno zvezdo, deščice, ki so nasajene na navojni palici pa se, ko jih nastaviš v želeno obliko, zategnejo z matico. Odziv prijateljev in družine, pove, je dober. Božično drevo jim je všeč, nekaj jih je letos že podaril. Zaradi tega in zaradi veselja do takšnega dela zelo resno razmišlja o registraciji dopolnilne dejavnosti, saj bi na ta način v prihodnosti izdelke lahko tudi prodajal.
Korošec je tako dokaz, da se kljub službi in kmetiji, za katero v največji meri skrbita z mamo, da najti čas tudi za kakšen tako zanimiv hobi. 12 glav živine imajo pri Ocvirkovih, za katere, ko je v službi v jutranji izmeni poskrbi že pred odhodom od doma. "Delo mi je v veselje, sploh si ne predstavljam, da se bi moral preseliti v mesto. Življenje na deželi mi povsem ugaja. Pozimi je res nekaj več dela z živino, vsak dan je v hlevu veliko za postoriti. Lažje je poleti, ko je živina na prostem. Pa še kmetija je na tako lepi lokaciji. Tukaj je res mir, le včasih, če veter zapiha v pravi smeri, se slišijo cerkveni zvonovi iz cerkve na pokopališču Barbara."
