V Dravski dolini dobili novi vodovod, a slabšo pitno vodo. Najbolj nezadovoljni so ob klorirani vodi v Radljah ob Dravi

Neprijetno presenečeni so v Radljah ob Dravi, kjer v gospodinjstvih v zadnjih dveh tednih zaznavajo drugačno pitno vodo, kot so je bili iz pip vajeni točiti doslej. Barva, okus in predvsem močan vonj po kloru pri mnogih zbujajo skrb za zdravje. Po pojasnila se množično obračajo na komunalo, kjer so skoraj pregoreli telefoni, nam je povedala direktorica Javnega komunalnega podjetja Radlje ob Dravi Meta Zajc Pogorelčnik. Občina Radlje do zdaj namreč na Zgornji Vižingi ni imela vodohrana s klorinatorjem, slednji je le eden izmed okoli dvajsetih, ki jih med drugim prinaša največji infrastrukturni projekt v zgornji Dravski dolini, projekt vodooskrbe. Da so izvajalci klorinator v Radljah vzpostavili, hibrirali pred približno štirinajstimi dnevi, v vodo pa se zdaj sprošča natrijev hipoklorit, ki nase veže nečistoče, tvori ogorino, da je pitna voda nesporna za zdravje uporabnikov, razlaga direktorica. Ob tem se zazna vonj po kloru. "Ljudje so nas klicali, nam pisali, pojasnili smo jim, kaj je dovoljeno po zakonodaji, a nekateri so prepričani, da je pri njih koncentracija prostega klora večja. Nekaterim smo jo na domu izmerili tudi z merilnikom in pokazali, da ima voda iz pip klor dosti pod dovoljeno mejo. To lahko dokazujemo, a naši vodovodarji so zasedeni z drugimi deli, tega ne morejo početi. Tisti, ki nanj niso navajeni, ga vonjajo. Dejstvo pa je, da tako bo, drugega načina čiščenja vode zdaj nimamo. Projektant je to predvidel, nimamo pravice, da bi klorinator izklopili," je povedala Zajc Pogorelčnikova, ki ob tem poudarja, da vodooskrbnega sistema še niso prevzeli v upravljanje in še ni povsem zaključen, saj na njem še odpravljajo pomanjkljivosti. Poudarja še, da je normalno, da se posegi v vodovodni sistem pri uporabnikih nekoliko poznajo.

Voda v Radljah prej brez klora

Projekt, vreden okoli 50 milijonov evrov, se po petih letih od podpisa pogodbe z izvajalcem del, podjetjem Riko, tako počasi zaključuje. Zgradili so več novih objektov, povezav, ki omogočajo, da so z vodovodnimi sistemi povezane občina Dravograd, Muta, Vuzenica, Radlje in Podvelka. "Projektanti so v vseh vodnih objektih - ali so to vodna prečrpališča ali vodohrani - predvideli klorinatorje. Na žalost voda od Dravograda do Podvelke zdaj nima nobenega drugega čiščenja, samo klorinatorje, ki z dozo sproščanja natrijevega hipoklorita nevtralizirajo različne nečistoče, ki so v vodi," je povedala Zajc Pogorelčnikova. Vodja projekta vodooskrbe Klemen Markota z Občine Dravograd medtem pojasnjuje: "Trenutno izvajajo fine nastavitve in odpravljajo (lepotne) napake. Ko montiraš nekaj novega, je pač potreben en čas, da se to uteče. Da bo sistem ustrezno deloval, ga bo treba nekaj časa spremljati. Izvajalec kalibrira te naprave, da v vodo spuščajo toliko klora, kolikor je potrebno. Težava je trenutno v tem, da se ti parametri še nastavljajo. Res pa je, da v občini Radlje do zdaj v sistemu sploh niso imeli klora, analize vode pa so večkrat pokazale, da bi to bilo že zdavnaj potrebno - v vodi je bilo veliko E. coli in drugih bakterij. Ne vem, kako ljudje ne razumejo - to je določila tudi zdravstvena inšpekcija -, da mora biti klor tudi v pitni vodi. Zato je na vseh objektih potreben klorinator." Da v Radljah prej klora v vodi res ni bilo, čeprav je voda imela določene primesi, kar so opazili ob rednih kontrolah, ki jih zanje v šolah in vrtcih opravlja mariborski laboratorij za varnost in zdravje, je povedala direktorica.

"Pojavljale so se koliformne bakterije, ki sicer zdravju niso škodljive, ampak kažejo na to, da v sistemu nekaj ni v redu. To je projektant predvidel. So tudi druge metode, a verjetno pri projektu niso v osnovi razmišljali, da bi ubrali kakšno drugo metodo čiščenja, ki pa je dosti dražja kot klorinator. Zdaj zagotavljajo ustreznost pitne vode s klorom," še dodaja Zajc Pogorelčnikova. Pozdravlja projekt, ki je omogočil rekonstrukcijo tudi 50 let starih objektov, ob tem pa opozarja, da bo potrebna še rekonstrukcija sekundarnih linij, saj se bodo v nasprotnem primeru napake pojavljale tam.

Čiščenje vode z drugimi tehnologijami?

Če bodo občine v četrti perspektivi pridobile sredstva za izgradnjo dodatnih vej vodovoda in za čiščenje surove pitne vode z drugimi tehnološkimi postopki (UV-filtracije, ultrafiltracije), odvisno od vode na izvoru, se na posameznih vodnih virih nadejamo drugačnih načinov čiščenja, še razlaga direktorica. "Čeprav projektanti pravijo, da bo klorinator moral ostati, a verjetno z dosti nižjo dozacijo. Ne vemo namreč, kakšno je stanje cevovodov od vodnega vira naprej, vodohrana. Ti vodni sistemi so stari 40 let in več in do zdaj v okviru tega vodovodnega sistema niso bili zamenjani - narejena je bila samo glavna napajalna žila, ne pa sekundarni vodi. Ker se lahko voda onesnaži na poti od vodohrana do potrošnika, se lahko sproščajo neke nečistoče, ki bi lahko bile zdravju škodljive, zato bo verjetno tudi tam še klorinator potreben, ampak z neko manjšo dozo kloriranja," je pojasnila.

Nekaj opomb, sprememb z vodo ob prehodnem obdobju zaradi prevezav in sanacij objektov, so v zadnjem obdobju zaznali tudi v Vuzenici, kjer v okviru projekta obnavljajo še dva bazena, je povedal župan Vuzenice Franjo Golob. Medtem pa v že razmišljajo o tem, kako se v prihodnje čim bolj izogniti kloru. "Na projektnem svetu smo se že pogovarjali o ultrafiltraciji. Upamo, da gremo vsi v to, ta sistem je namreč povezan, ne moremo eden brez drugega. Upam si trditi, da če ne bo pravega razpisa, bo občina Vuzenica - če cena za izvedbo ne bo pretirana -, to naredila tudi z lastnimi sredstvi, sploh glede na to, da za celo Vuzenico potrebujemo le eno ultrafiltracijo. To je ključna in dolgotrajna rešitev, čeprav vsi pravijo, da je klor neškodljiv," je pojasnil. Medtem pa župan Mute Mirko Vošner sporoča, da bodo občani Mute zagotovo zadovoljni, da bodo lahko imeli po novelaciji projekta z gravitacijskimi vodnimi viri, eno najboljših pitnih vod v Zgornji Dravski dolini. Ob težavah v sosednji občini pa še razlaga, da so imeli na Muti že vseskozi zaradi pretežne oskrbe s pitno vodo iz vrtine Karavaning oziroma Abraziv zaradi varnosti v uporabi minimalne koncentracije klora. Ljudje na Muti pa so to sprejeli. "Vodooskrba gre zdaj h koncu, prepričan sem, da smo naredili projekt, šele zavedajoč v naslednjih desetletjih. Zdaj ni bilo kakšnih velikih težav z vodo, a problem je, ko ti je zmanjka. Takrat pa je že prepozno," je zaključil.