Urška Polanc
Propadla tovarna Iverka, kjer bi lahko nastal lesni center Foto: Urška POLANC
Potem ko je družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) objavila javni poziv, s katerim iščejo strateške partnerje pri vzpostavitvi lesnopredelovalnih centrov, velik interes zanj ostaja tudi na Koroškem. "Korošci smo na svetu regije sklenili, da si želimo lesni center, saj imamo tu ogromno gozda. Strinjali smo se, da bi bila najprimernejša lokacija zanj v Dravogradu, na sredi Koroške. Takrat smo tudi videli možnosti, da bi ta lesni center vzpostavili kar na območju propadle Iverke," nam je povedala dravograjska županja Marijana Cigala, ki v tem mandatu predseduje svetu koroške regije.
Propadla tovarna Iverka, kjer naj bi nastal lesni center Foto: Urška POLANC
Ob tem opozarja na neuspele dogovore s Turki, lastnikom opuščene tovarne ivernih plošč, podjetjem Yildiz Entegre Adria, ki je v Dravogradu razočaralo, ko ni izpolnilo obljube in na novo zagnalo tovarne, zdaj pa bi lahko na različne načine pripomoglo k vzpostavitvi lesnega centra. Županja pravi, da je te lokacije škoda, in dodaja, da če lesnega centra ne bi šlo vzpostaviti na območju Iverke, bi alternativno zemljišče lahko iskali kje v bližini.
Komunikacija s tujim lastnikom
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je včeraj na Koroškem obiskal podjetje Lesoteka, nato se je med drugim sestal še z županjo Dravograda. O projektu žage v Otiškem Vrhu je povedal: "Gre za višjo stopnjo predelave lesa. Investicija v žago s kapaciteto približno 100 tisoč kubičnih metrov bo te zmogljivosti tukaj na Koroškem, v vzhodni regiji povečala za 25 odstotkov. Verjamem, da je to ena od stopnic, ki jih moramo premagati, da bomo naš lesni potencial v Sloveniji v večji meri pridelali doma." Ministra veseli, da imajo znotraj načrta za okrevanje in odpornost rezerviranih 28 milijonov za investicije v lesno predelavo. Pričakuje tudi, da se bo odvila zgodba lesnopredelovalnih centrov, a ob tem opozarja, da le v sodelovanju z zasebnim sektorjem. "Veseli me, da SiDG dela na tem, da se take projektne stvari odvijejo v javno-zasebnem partnerstvu. Ena od zgodb, ki bi lahko bila dobra, pa na neki način stoji, je tovarna ivernih plošč, ki je v lasti tujcev. Dogovorili smo se, da bomo vzpostavili komunikacijo. Naše ministrstvo je temu podjetju že odobrilo investicijo za 4,5 milijona evrov, vendar so nas v lanskem letu obvestili, da jo ustavljajo. To je ena od potencialnih lokacij, ki je najbolj primerna za to, da se na Koroškem ta lesna zgodba v smislu predelave spet odvije," je še povedal.
Ob tem je pogled uprt v podjetje Lesoteka, ki ima potencial za vzpostavitev centra - včeraj je podjetje na Koroškem obiskal tudi Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). "Prebrali smo razpis, spodbudil nas je k razmišljanju, da bi lahko morda nastal konzorcij. Skupaj s še kakšnim drugim partnerjem iz Slovenije - denimo podjetjem CBD - bi lahko naredili skupno linijo za njihovo rebrasto križno lepljeno ploščo. Koncept so že razvili, končni produkt je boljši, kot ga proizvajajo v tujini," nam je povedal direktor Žan Pritržnik. Vlada je sicer v veljavni načrt razvojnih programov 2020-2023 nedavno uvrstila Žago Otiški Vrh in odobrila sofinanciranje v višini 2,19 milijona evrov. Projekt žage v Otiškem Vrhu, ki ga vodi podjetje Lesoteka, je ocenjen na okoli 15,26 milijona.
Manj SiDG, več partnerjem
SiDG si želi, da bi bili regijski centri iniciatorji razvoja gozdno-lesne verige. SiDG in novi partner bi ustanovila novo družbo, v kateri bi SiDG imel manjšinski delež (med 25 in 49 odstotki), večinski lastninski delež pa bi pripadel strateškemu partnerju ali konzorciju strateških partnerjev. Rok za oddajo prijav je 31. januar 2022.
Propadla tovarna Iverka, kjer naj bi nastal lesni center Foto: Urška POLANC
SiDG lahko za lesni center letno zagotovi 20 tisoč kubičnih metrov sušenega žaganega lesa in kapitalski vložek do višine 7,3 milijona evrov. Minimalni kapitalski vložek SiDG znaša 500.000 evrov, v družbeni pogodbi pa bo SiDG predvidel tudi možnost umika iz lastništva projektnega podjetja najkasneje po osmih letih poslovanja te družbe. Pri izbiri strateških partnerjev bo njihov cilj vzpostaviti čim daljše verige predelave lesa, doseči čim višje dodane vrednosti in dobavo optimalnih količin surovine. Prednost bodo imele dejavnosti, ki sodijo na seznama pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji covida-19, kot so proizvodnja križno lepljenih plošč, lameliranega lesa, lepljenih profilov, konstrukcijskega lesa in ivernih plošč pa tudi proizvodnja furnirja in furnirnih plošč ter drugi proizvodi iz lesa. Strateškega partnerja bodo iskali v dveh fazah, zavezujoča faza postopka pa bo predvidoma zaključena do konca marca 2022.
Za lesarstvo 28 milijonov
Da so v zadnjem času zaznali kar nekaj investicijskih pobud za vzpostavitev lesnih centrov, a resnost namer bodo lahko presojali šele v prihodnje, ob konkretnih korakih za realizacijo, medtem sporočajo z MGRT. V okviru načrta za okrevanje in odpornost, ukrepa spodbujanja večje predelava lesa za hitrejši prehod v podnebno nevtralno družbo je neposredno za lesarske vsebine namenjenih 28 milijonov evrov nepovratnih sredstev.
Čim daljše verige predelave, čim višje dodane vrednosti in dobava optimalnih količin lesa
"Osnovni cilj ukrepa je prispevati k večji domači predelavi lesa, ki bo temeljila na okolju prijaznem proizvodnem procesu in učinkoviti rabi virov v skladu z načeli krožnega gospodarstva. Namen je spodbuditi predelavo domačih virov, predvsem na račun zmanjšanja izvoza okroglega lesa, ter s tem k bistvenemu povečanju samooskrbe z lesenimi polizdelki in izdelki, s poudarkom na segmentih, kjer obstajajo vrzeli (plošče, lepljen les, stavbno pohištvo, pohištvo ...). To bo omogočalo tudi hitrejšo transformacijo povezanih gospodarskih dejavnosti (na primer trajnostna gradnja z lesom) in širše družbe," so zapisali. Če bo projekt izpolnjeval razpisne pogoje, v postopku obravnave pa bo ocenjen kot ustrezen za sofinanciranje, bo teh 28 milijonov evrov mogoče koristiti tudi za vzpostavitev lesnih centrov, so še povedali na ministrstvu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
