V načrtu le dva odseka koroške železniške proge

Regionalna železniška proga Maribor-Prevalje-državna meja oziroma Pliberk (Bleiburg) z vidika kakovosti storitev ne ustreza zahtevam sodobnega železniškega prometa in izgublja konkurenčnost. Zaradi tega tudi promet tovora in potnikov upada.

Zadnji remont zgornjega ustroja trase je bil opravljen med letoma 1970 in 1986, v preteklih letih je bil okrnjen vozni red. Zato lahko mirno zapišemo, da proga umira na obroke. S Koroškega prihaja poziv vladi, da jo je treba ohraniti in modernizirati.

Največji upad števila potnikov

Obeti za zdaj niso dobri. Izdelane so idejne zasnove za posodobitev dveh odsekov, med nujnejše investicije je uvrščena obnova odseka med Mariborom in Rušami, kjer tudi beležijo največ potnikov, v srednjeročni plan pa posodobitev odseka Dravograd-Prevalje. Za odsek med Rušami in Dravogradom načrtov za obnovo še ni oziroma jih na nedavni razvojni konferenci o koroški progi, ki je v organizaciji Regionalne razvojne agencije (RRA) Koroška potekala v Dravogradu, niso predstavili.

Na njej so skušali celostno osvetliti prometno dostopnost Koroške. "Pomembna je cestna povezava z osrednjo Slovenijo, a Koroška potrebuje tudi prometne povezave v druge smeri, do Podravja in Avstrije, kjer je železniška povezava tista infrastruktura, ki nujno potrebuje nadgradnjo v infrastrukturnem in organizacijskem smislu," je dejal Peter Zajc iz RRA Koroška.

"Problem koroške proge je, da je v izredno slabem stanju, potovalne hitrosti so nizke in tudi zato izgubljamo potnike," je povedal Primož Kokalj iz družbe SŽ - Potniški promet. Število potnikov in skupni promet tovora v zadnjih letih upadata. V letih 2011 in 2018 je bil upad potnikov 37,6-odstoten, kar je največ med progami Slovenskih železnic (SŽ). Zasedenost vlakov je slaba, v povprečju znaša le devet odstotkov. Zaradi poletnih neurij so težave tudi pri vzdrževanju proge. "Dokler se hitrosti na koroški progi ne bodo povišale, proga za potnike ne bo zanimiva, zato so vlaganja nujna," še doda Kokalj. Kot pozitiven primer je izpostavil pobudo RRA Koroška za uvedbo poletnega kolesarskega vlaka, ki je sicer del mednarodnega projekta Trans-Borders. Z njim so zadovoljni, saj se je število potnikov in prepeljanih koles povečalo. Poletni kolesarski vlak je lani v 15 sobotah in praznikih prepeljal 811 potnikov in 431 koles. To je več kot stoodstotno povečanje v primerjavi z letom prej. Letos zaradi novega koronavirusa beležijo precejšen upad, v juliju je bila številka prepolovljena, avgusta pa primerljiva z lansko (460 potnikov).

Večletni projekt se letos izteka, zato pri RRA Koroška iščejo možnosti za njegovo nadaljevanje in nadgradnjo. Slišali smo tudi pobudo, da se uvede poletni nedeljski kolesarski vlak. A kot so pojasnili predstavniki SŽ, to ni izvedljivo, pri čemer je največji problem kadrovska zasedba.

Pomen za razvoj turizma

Slišali smo tudi načrte SŽ glede predvidene obnove in nadgradnje regionalnega železniškega omrežja v Sloveniji. Za koroško progo sta izdelani idejni zasnovi za dva odseka. Med tistimi, ki bi lahko bili uresničeni prioritetno, a ne prej kot v petih letih, je obnova odseka med Mariborom in Rušami. Odsek med Dravogradom, Prevaljami in državno mejo pa je uvrščen v srednjeročni program.

"Predvideni so zamenjava zgornjega in spodnjega ustroja trase, ureditev postaj, postajališč, zavarovanje nivojskih prehodov, ureditev izvenivojskih križanj, parkirišč za osebna vozila in kolesarje na postajah. Z naložbo bi aktualni potovalni čas iz Maribora do Ruš skrajšali s 24 na 18 minut in potovalni čas iz Dravograda proti državni meji s 27 na 21 minut. Odseka Ruše-Podvelka-Dravograd nismo obravnavali, saj zanj še nismo prejeli naloge oziroma naročila. Vidimo pa priložnost, da se tudi na tem odseku nekaj naredi, da se potovalni časi skrajšajo, saj bi s tem povezava postala bolj atraktivna za potnike," je pojasnil Boštjan Bajec iz mariborskega podjetja Cestni inženiring, ki je izdelalo idejne zasnove za oba omenjena odseka. Obnova 13-kilometrskega odseka med Mariborom in Rušami je ocenjena na 64 milijonov evrov, med Dravogradom in državno mejo pa na 67 milijonov.

O pomenu koroške proge za regijo je govoril tudi prevaljski župan Matic Tasič. Med drugim je dejal, da koroška proga ni hrbtenica slovenskega železniškega omrežja, je pa pomembna. Če ne bi bila, je pred 150 leti cesar Franc Jožef ne bi gradil, doda. Želi si, da bi tudi država prepoznala njeno pomembnost in vanjo investirala, saj bi s tem bolj koristila prebivalcem in gospodarstvu.

Po njegovem je bilo v preteklosti storjenih veliko napak, med večjimi je bila, da se je pred desetletji ukinila tako imenovana mislinjska proga, ki je povezovala Velenje s Slovenj Gradcem in Dravogradom, in tudi, da se (je) zelo malo vlaga(lo) v koroško progo. Tudi mariborska podžupanja Alenka Iskra meni, da je sodobna železniška povezava pomembna za razvoj turizma. Pri tem je izpostavila pomen Dravske kolesarske poti in poletnega kolesarskega vlaka.

Na koroški progi ob delavnikih zdaj vozijo štirje vlaki iz Maribora proti Prevaljam n Pliberku, s Prevalj proti Mariboru pa šest. Ob nedeljah, v času pouka, vozi večerni vlak Prevalje-Maribor v obe smeri.