Urška Polanc
Nekoč skorajda ni bilo silvestrovanja brez ognjemeta, zadnja leta pa se predvsem zaradi ekološke ozaveščenosti vedno več mest in krajev ognjemetom v najdaljši noči v letu odpoveduje. Ognjemeta letos ne bo v nobeni koroški občini. Da so bili v razcvetu predvsem ob prelomu tisočletja - od leta 1999 do 2003 -, to so bili zlati časi tudi glede prodaje, se spominja Tomaž Ravnjak, katerega podjetje Tora, d. o. o., je nekoč za silvestrovo priredilo tudi po sedem ognjemetov (Ravne, Prevalje, Velenje, Slovenske Konjice, Maribor). Letos ne bodo izvedli nobenega. Pet specializiranih trgovin za prodajo pirotehnike, in sicer v Radljah, na Ravnah, v Mariboru, v Murski Soboti in v Ljubljani, je pred časom imel Ravnjak, danes prireja le še ognjemete. Več privatnih kot javnih, letos je za svetlobno predstavo na nebu poskrbel na štirih porokah, na Miklavževanju v Šoštanju, dva ognjemeta pa so na Koroškem (Podvelka, Ravne) priredili za prvi maj.
Predpise so z leti zaostrovali, pričela pa se je tudi gonja proti pirotehniki, ki je danes povsem razvrednotena, zaslužki so do 80 odstotkov nižji, ocenjuje Ravnjak. Razmišlja, da pirotehnika, za katero pogojujejo vsa ta varnostna merila, predpise, ne more biti sporna. "Hrup je in hrup bo, živali se temu prilagajajo, nobena živalska vrsta zato ne bo izumrla. Uporabnikov prostora je več, so takšni in drugačni, bistvo je, da se poiščejo skupni interesi, za vsakega nekaj," je povedal. Sicer pa se mu zdi, da si ognjemete večkdo rad ogleda, tudi po televiziji (London, Sydney), a nihče ne želi, da bi se zgodil v njegovi neposredni bližini.
