Večino poškovodanih gozdov obnavljajo po naravni poti

Urška Polanc Urška Polanc
30.12.2020 06:00
Po ujmah in gradacijah smrekovega lubadarja je največ poškodovanih gozdov v občini Dravograd, v zgornji Mežiški dolini pa predvsem v občini Črna na Koroškem in na območju Plešivca v mestni občini Slovenj Gradec.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Del koroškega gozda na poti proti Uršlji gori iz črnjanske strani 
Katja Gole

V preteklih letih so gozdove na Koroškem prizadele številne ujme, temu pa so sledila obdobja gradacije smrekovega lubadarja. Nenačrtovano, zaradi odstranjevanja podrtega, polomljenega in od lubadarja napadenega drevja, je bilo treba posekati več kot 1,5 milijona kubičnih metrov dreves, kar je skoraj 80 odstotkov vseh izvedenih sečenj, pojasnjuje Branko Gradišnik, vodja območne enote Slovenj Gradec Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Da so posledice vidne na več kot 50 odstotkih površine gozdov, skoraj 10.000 hektarjev pa je površin, kjer je bil prirastni potencial zmanjšan za več kot 20 odstotkov, je povedal. Gre za tako imenovana sanacijska območja, pri urejanju katerih je možno koristiti sredstva iz programa razvoja podeželja. Največ poškodovanih gozdov je v občini Dravograd, v zgornji Mežiški dolini, predvsem v občini Črna na Koroškem in na območju Plešivca v mestni občini Slovenj Gradec. Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) na Koroškem gospodari s 26.000 hektarji gozdov v lasti države. V letošnjem letu je SiDG posebno pozornost posvetil sanaciji gozdnih predelov, ki so jih ogrožale gradacije podlubnikov. Na območju koroških gozdov so tako do decembra izvajali izključno sanitarno sečnjo, povezano s sanacijo žarišč podlubnikov in zaključevanjem posledic ujm iz preteklih let.

Na pomoč iz Kočevja in Postojne

Do decembra so odpravili 1247 žarišč lubadarja oziroma posekali 115.000 kubičnih metrov gozdnih lesnih sortimentov. Da bi pospešili zaključevanje odločb ZGS, so v sečnjo in spravilo na Koroškem poleg pogodbenih izvajalcev in ekip lastne gozdne proizvodnje z območja Koroške in Štajerske vključili tudi ekipe lastne gozdne proizvodnje družbe SiDG z območij Kočevja in Postojne (traktorske ekipe, ekipa strojne sečnje in dodatna ekipa za žičniško spravilo).

Škoda v gozdu po enem od vetrolomov v Koprivni
Andrej Petelinšek

Neizpolnjenih je ostalo le še 73 odločb za 10.500 kubičnih metrov, katerih izvajanje je v teku. V zadnjem obdobju je bilo v gozdno proizvodnjo vključenih pet ekip lastne gozdne proizvodnje družbe SiDG ter dvanajst ekip pogodbenih izvajalcev sečnje in spravila. "Načrtovali smo, da bomo vse sanitarne odločbe zaključili v letošnjem letu, vendar bomo zaradi neugodnih vremenskih razmer zaključek dela nekaterih odločb morali prenesti v prihodnje leto. Za uspešno izvajanje sanitarnih sečenj, ki imajo kratke izvedbene roke, smo morali poskrbeti tudi za investicije v gozdne prometnice. Skupaj smo na območju Koroške za spravilo lesa usposobili 25.500 metrov gozdnih prometnic, kar vključuje novogradnje, rekonstrukcije in zagotovitev prevoznosti gozdnih vlak," sporočajo iz SiDG. V tem letu so obnovili 19 hektarjev gozdnih površin, in sicer so posadili 52.100 sadik gozdnega drevja. Za zaščito so izdelali 850 metrov t. i. panelnih lesenih ograj, 1100 metrov žičnatih ograj, porabili 46.570 količkov za zaščito in obeleževanje sadik, beležijo v SiDG.

Usmerjajo razvoj mladega gozda

Eden od temeljev gozdarske stroke v Sloveniji je sonaravno gospodarjenje z gozdovi in zagotavljanje trajnostnega razvoja gozda. "Gozdove obnavljamo pretežno po naravni poti, s pomlajevanjem dreves, ki so na rastiščih lokalno prisotna. Z različnimi gojitvenimi ukrepi usmerjamo le razvoj mladega gozda," je povedal Gradišnik. Tudi večina površin, ki so bile poškodovane zaradi naravnih ujm in gradacije smrekovega lubadarja, je oziroma bo obnovljena po naravni poti. Naravi pomagamo z različnimi ukrepi, da lažje pride do nasemenitve in razvoja pomladka. V drevesnici vzgojena drevesa sadimo samo tam, kjer je naravna obnova ogrožena ali če želimo vnesti drevesne vrste, ki se po naravni poti ne pojavijo," je dodal in povedal, da je bilo lani v Območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije Slovenj Gradec za sanacijo gozdov porabljenih nekaj več kot 60.000 evrov.

V programu dela območne enote je za izvedbo del v letu 2020 predvidena poraba 550.000 evrov (za sofinanciranje del 184.000 evrov in za financiranje materialov 367.000 evrov). Večina načrtovanih ukrepov je bila že izvedena, tako da je porabljen že skoraj ves denar.

Na površini nekaj manj kot 200 hektarjev je bila sofinancirana izvedba ukrepov za spodbujanje naravnega pomlajevanja gozdov.

Sajenje je bilo izvedeno na več kot 50 hektarjih površine. Posajenih je bilo več kot 156.000 sadik gozdnega drevja, 30 odstotkov sadik smreke, 20 odstotkov sadik macesna in bora, ostalo pa so listavci, predvsem bukev in gorski javor. Z vnosom različnih drevesnih vrst, tudi takih, ki so gospodarsko manj zanimive, zagotavljajo večjo stabilnost gozdov, povečujejo njihovo pestrost in skrbijo za povečanje biotske raznovrstnosti gozdov. Vse posajene sadike so bile tudi ustrezno zaščitene, je povedal Gradišnik. Za prihodnje leto načrtujejo sajenje na nekaj manj kot 40 hektarjih poškodovanih gozdnih površin.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta