Tomaž Ranc
Župan Tomaž Rožen je uvodoma dejal, da si občina še naprej prizadeva najti investitorja za propadajoči Rimski vrelec. Ob objavi elaborata, ki je predvidel izgradnjo zdraviliškega hotela s 140 posteljami z investicijsko vrednostjo od tri do pet milijonov evrov, je bilo nekaj ogledov, vendar občina za zdaj investitorja še ni našla. "Nekaj časa bomo še potrpežljivi, če ne bo drugače, pa se lahko odločimo za spremembo namembnosti, morda v vsebine javnega značaja, kot so dom starejših ali zdravstvene storitve, ali pa v stanovanjske površine ali celo hiše," je dejal župan.
Ekoci bi po žalsko
Tokrat je župan med krajane povabil predsednico Ekocija - eko civilne iniciative Slovenije, Združenja za trajno prihodnost Ireno Rotar iz Žalca. Ta je krajane želela spodbuditi k aktivnemu razmisleku z delovnim naslovom Bodo Korošci znali oplemenititi denar iz loto dobitka in Rimski vrelec za prihodnje rodove?
Iniciativa se sicer ukvarja predvsem s hrano in semeni in je med krajane podelila tudi nekaj suhega sadja, Rotarjeva pa je izpostavila pomen naravnega bogastva - izvira zdravilne mineralne vode na Rimskem vrelcu.
"V Žalcu smo morali narediti fontano zelenega zlata, vi pa že imate fontano, vsi si vodo lahko natočijo zastonj, ostalo, česar pa ne znate prodati, pa teče v potok," je dejala. "Če napišemo vodne vire v ustavo, to ne pomaga nič, ker če nekaj napišemo, to še ne pomeni, da kaj tudi naredimo, da bi najboljše vodne vire ohranili," je pribijala. Predlaga torej, da bi se na Rimskem vrelcu tržila narava pod imenom Čudovita Koroška. "Če bi nastopali skupaj, bi tukaj imeli tako turistov kot denarja. Namesto da hodijo v sanatorij v Švico, bi ljudje lahko hodili k vam v Kotlje," je vlivala optimizem Rotarjeva.
Kaj pa prenočišča in ceste?
"Ja, ampak nimamo prenočišč pa cest," se je zaslišalo iz dvorane. Na to je gostja povedala, kaj da so z dobitkom od lota naredili v Žalcu. Spomnimo, zaradi dobitka občana v Žalcu je občini v proračun kapnilo več kot štiri milijone evrov, na Ravnah pa 690.000 evrov. "V Žalcu so porušili stare drevorede, umaknili granitne kocke, 240 tisoč evrov pa je ostalo za fontano. Kupček denarja je bil odskočna deska, da so preko zavoda za kulturo, šport in turizem začeli delati. Povabili so sofinancerje, gasilce in prostovoljce. Lani je fontano obiskalo 110.000 ljudi. Od vrčka piva sproti kaplja v proračun. Razmišljajte v tej smeri," je navijala eko aktivistka. Za začetek bi naredila eko kamp, šotorišče, samo da bi se začelo delati, ko bi prišlo več denarja, pa morda nekoč nastanejo hotel, savne, trgovina z ekološkimi in domačimi pridelki. "Največ pa je vredna narava, voda, to je biser, zdravje je tisto, ki največ šteje," je pribila.
Veliko je idej, manj pa denarja
Rožen je nastop komentiral z mislijo, da turizem ni osnovno poslanstvo občine, lahko pa ta aktivno pristopi k pogojem za njegov razvoj. "Program, ki smo ga slišali, je ena od možnosti, če se ne bo našel investitor, ki bi sicer tudi te ideje uresničil. Veliko idej imajo tisti, ki nimajo denarja. Naš temeljni pogoj pa bo, da bodo vodo na Rimskem vrelcu občani Raven ali vsaj Kotelj za osebno rabo lahko koristili do tri litre na dan brezplačno."
Omenil je še, da se je v vmesnem obdobju na občino obrnilo podjetje, ki da ga Rimski vrelec zanima, in da se bodo občinarji z njimi sestali. Po njegovem je del teh idej, ki jih je predstavila Rotarjeva, uresničljiv na način, da ne investira občina, ampak nekdo drug, ki se morda ukvarja s trgovsko, storitveno, zdravstveno dejavnostjo ali alternativno medicino. "Predstavljene ideje bomo obravnavali vzporedno. V tem štiriletnem obdobju se bo na Rimskem vrelcu moralo nekaj zgoditi. V najslabšem primeru bomo zgradili hiše, skrajna opcija je, da pride do pozidave in da se ohrani javna fontana, dostop do vode, našega zlata," je dejal Rožen.
Med zobanjem suhega sadja se je oglasilo nekaj krajanov, med njimi tudi Đuro Haramija, ki je dejal, da so že pred davnimi leti imeli za Rimski vrelec narejene strokovne medicinske programe, in opozoril, da bo čez tri mesece že 19 let, od kar je Rimski vrelec zaprt.
