Zelo živahni so poletni vikendi ob Dravi v Radljah. Poleg številnih obiskovalcev Vodnega parka v neposredni bližini namreč te idilične lokacije ob reki že vrsto let obiskujejo zavzeti ribiči. Ribiška družina je bila ustanovljena leta 1958 v Vuzenici, nato pa so se ribiči preselili v Radlje, kjer so si na močvirnatem območju, ki pripada reki, uredili največji (komercialni) ribnik na Koroškem, ki ga tudi upravljajo.
Namen ribiške družine je, da ribji živelj ohranjajo za zanamce, nam je povedal predsednik Bojan Kobold, s katerim smo se sprehodili ob ribniku. Okoli 50 ribičev jih obišče dnevno čez vikend, lovijo pa tudi v drugih vodotokih in revirjih Drave, ki sodijo v ribiški gojitveni načrt zavoda za ribištvo. Na dan, ko se je sprostil lovopust - sicer sta zaliva na Dravi, ki predstavljata drstišče, za ribiče zaprta -, je reko obiskalo kar nekaj ribičev.
Svoj ulov, tri kilograme in pol težko ščuko, nam je ponosno pokazal dolgoletni ribič iz Radelj Boris Vrbnjak. Okoli šeste ure zjutraj se je podal k reki in vztrajal ves dopoldan. "Nonstop sem 'blenkal', tri ribe so mi ušle. Do pasu sem bil v vodi, imam take ribiške škornje," nam je povedal in dodal, da ga v nasprotju z nekaterimi lov s čolna ne privlači. "S čolna ribo vidiš, z obale je bolj zanimivo," je dodal in napovedal, da bo že jutri zagotovo ulovil novo ribo.
Reden priliv članov
"Ribiči še imajo interes za lovljenje v Dravi, a jih je veliko nezadovoljnih. Julij je že, pa je voda tako motna, to je katastrofa. Zaradi nihanja vodostaja se nabira mulj, voda stoji. Ogromni zalivi, kjer so se sicer drstile ribe, so zasuti. Če bo šlo tako naprej, bo precej problematično," je povedal Kobold.
Društvo mora državi letno nakazati pet tisoč evrov za koncesnino, prav tako država predpisuje, koliko rib morajo ribiči vložiti v Dravo in potoke. Trudijo se, da v Dravo vložijo zadostno količino rib. "Če gremo po ščuko, pripeljemo naenkrat 150 kilogramov ščuk ali več. To potem porazdelimo po revirjih - od Ožbalta do Vuzenice. Poleg plačila koncesije moramo tudi te ribe kupiti z lastnimi sredstvi, kar je nesmiselno. Drugače je z ribiškimi družinami, kjer je ogromno turizma in prodajo veliko ribolovnih kart, s čimer imajo veliko prihodka. Če sami ne bi imeli ribnika Reš, ne bi mogli obstajati," je povedal.
Ribji živelj ohranjajo za zanamce
220 ribičev šteje radeljska ribiška družina, ki članstvo vsako leto podkrepi s podmladkom. "Letos smo imeli 13 pripravnikov. Prvo leto se včlaniš, imeti moraš mentorja, opraviti moraš določena dela, da pridobiš izkušnje, sledijo predavanja in izpit ribiške zveze," nam je razložil. Ribolovne licence so razdeljene na Dravo in potoke, zavod za ribištvo predpisuje tudi določeno število lovnih dni v potokih, rekah, zato člani zanje prejmejo posebne dovolilnice. V Dravi plavajo podust, platnica, ploščič, klen, krap, ščuka, smuč, som ... Veliko težav jim v Dravi in ribniku povzročajo kormorani, tujerodna vrsta ptic, ki se je preselila na to območje, kjer si iščejo hrano in pojedo veliko rib. Med drugim je problem tujerodna invazivna vrsta raka - signalni rak. Spet se je pojavila vidra, ki tudi dela škodo.
"Tukaj se vsak nalovi"
Ribiška družina Radlje mora na svojem območju zagotavljati tudi 12 čuvajev, ki skrbijo za red in pravilen ribolov. Vse opravijo prostovoljno. V ribnik vlagajo krape, amurje, ploščiče, babuške, ščuke, smuče ...
"Rib je zelo veliko, tukaj se vsak nalovi. Najboljši čas za obisk je poleti, tudi še septembra. Prihajajo tudi ribiči od drugod. Na Koroškem je še ribnik na Brdinjah, ampak je manjši kot naš," doda Kobold. Med bolj zaželen ulov sodi krap, ki lahko tehta celo 20 kilogramov in več.