Tomaž Ranc
Tudi na obeh koroških gimnazijah ob izteku posebnega šolskega leta že razmišljajo o tem, kaj bo prineslo prihodnje. Na Gimnazijo Ravne je vpisanih 87 učencev, ob teh še 23 za športni oddelek, 13 pa se jih vpisalo v program farmacevtskega tehnika. Ker odhajajoči četrti letnik ni bil tako številen, bo od septembra na šoli 23 dijakov več kot lani, skupaj pa jih bo okoli 470.
Ocene boljše, znanje slabše
Šole so leto zvozile, se pa na Ravnah strinjajo, da so v postopkih vračanja dijakov v klopi šolske oblasti naredile napako, ker vsem srednješolcem - torej mladim, ki odraščajo - niso omogočili nadaljevanja pouka. "Mislim, da bi se vsi dijaki morali vrniti v šolo po 1. maju na tak ali drugačen način. Morda na avstrijski - pet dni ena skupina, pet dni druga, tisti teden dni, ko so doma, pa bi sledili pouku preko računalnikov. Šola ni samo za to, da poveš, kje izvira Drava, ampak da se znaš pogovarjati, da začutiš socialno bližino, učitelja, sošolca, prijatelje ... Tudi različna preverjanja so možna samo v šoli, saj ob preverjanju na daljavo bolj razmišljaš, kako boš sistem prelisičil. Skupni imenovalec vsega je, da so ocene boljše, znanje pa slabše," je kritičen ravnatelj.
Togi šolski koledarji
Prihodnost bo odvisna od zdravstvene situacije, pri čemer na šolah zagovarjajo model, da v šolo pridejo vsi dijaki - ob upoštevanju razumnih predpisov. "Krožijo razne variante, tudi recimo, da bi dva tedna delali na daljavo, potem pa bi bili dva tedna skupaj v šoli. A zame bi to bila sprejemljiva rešitev le, če bodo lahko sedeli v razredu skupaj," meni Berzelak.
Fizične bližine sočloveka se ne da nadomestiti
Pomanjkanje avtoritet in prožnosti
Ena od posledic posebnega dela v krizi je tudi večja svoboda učencev in učiteljev, kar vselej ni dobro, saj je prinesla tudi odsotnost avtoritete. "Odvadiš se, da imaš šefa, dijak pa mora tudi ubogati, ker red mora biti in ga dijaki potrebujejo za življenje. Kako veseli so bili, ko so prišli spet v šolo! Avtoriteti, kot jo predstavlja učitelj, je lažje prisluhniti in jo ubogati kot pa doma starše. Družine so nekoč živele bolj skupaj, sedaj pa je najboljši prijatelj telefon. Mi smo igrali košarko in nabirali borovnice, marsikaj se je spremenilo, pouk se pa temu ne prilagaja. Učni načrti so preglomazni, strokovne javnosti pa vedno tako občutljive, ker se vsi bojijo, da bi kdo imel kako uro manj, in ničesar ne spraviš skozi, nobenih sprememb. Ljudje se bojijo za službe, " še meni Dragomir Benko.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
