Nejc Strojnik
Od osem in deset tisoč gostov letno je zadnjih nekaj sezon obiskalo kmetijo Klančnik v Dravogradu. Koronakriza je številko močno oklestila. Gostje prihajajo bolj individualno. Družine, prijatelji, program izpeljejo tudi, če prideta samo dva. Glede na prejšnja leta, ko na dvorišču ni manjkalo avtobusov, je letošnja zgodba povsem drugačna.
Program ogleda
Obisk kmetije Klančnik obsega pokušnjo domačih dobrot, ogled hišnega muzeja s številnimi predmeti, ki so tako ali drugače povezani z družino, vožnjo s turističnim vlakcem, obisk zasebne lovske koče in ogled živali.
Damjaki in mufloni
Na kmetiji imajo tri osnovne proizvodnje: govedorejo, kamor sodi več kot 80 krav, prašičerejo, ki predstavlja okoli 20 plemenskih svinj in okoli 100 priljubljenih mangalic, ter rejo divjadi. Na 40 ograjenih hektarjih gojijo 150 osebkov. "Zadnjič sem skupini žensk dejal, da imamo 150 komadov, pa me je ena popravila, da to niso komadi, temveč osebki. Gojimo dve vrsti divjadi, in sicer damjake, ki imajo lopatasto rogovje, in muflone, ki so v bistvu divje ovce."
Lovski dopust
V polno so zadeli tudi s turističnim vlakcem, s katerim goste odpeljejo do zasebne lovske koče, kjer je razstavljenih več kot sto vrst nagačenih živali. Od veveric do medvedov. Vožnja je še posebno vznemirljiva za otroke. Sploh ko pot prekriža trop damjakov ali muflonov ali pa ko nekaj deset metrov pred vlakcem čez cesto tečejo košute. Prava paša za oči, zlasti ob zavedanju, kako ogromen je prostor, ki ga živalim omogočajo. Povsem drugače od kletke v kakšnem živalskem vrtu.
Tudi kmet si lahko privošči dopust, če si le zna prav razporediti čas
Brez subvencij ne gre
Kljub za naše razmere veliki kmetiji pa pravi, da brez subvencij in pomoči države ne gre. "Na ta izravnalna plačila sem na smrt jezen. Razočaran, celo ponižan. Da mora meni kot kmetu nekdo nekaj dati, da lahko z družino živimo. A pustimo to. Zame je največje bogastvo, da se v krogu družine normalno razumemo. Da imam 31 let starega sina, ki je postal kmet. Ponosen sem tudi na drugega sina, nogometaša, in hčerko, ki se ni našla v kmetijstvu. Na to, da sva z ženo osmi rod, ki svoje znanje in energijo vlaga v razvoj kmetije. Če bi se to danes prekinilo, bi bila kar katastrofa. Zato sem še toliko bolj srečen, da bo kmetijo prevzel sin. In da je k hiši pripeljal punco. Mestno dekle sicer, ki pa se je hitro navadilo na drugačno življenje. Gabrijela je popolnoma brez predznanja za domače jogurte osvojila že tri zlata priznanja. Veste, ni vedno vse v šolski izobrazbi. Pomembna je volja in to, kako si v neki sredini sprejet," za konec pove Marko Kogelnik, iz katerega pozitivna energija kar vre.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
