Za samostojno Koroško, proti skupni pokrajini s Šaleško

Člani Sveta Koroške regije so enotni. Soglasno podpirajo regionalizacijo Slovenije, a vztrajali bodo pri tem, da se Koroška umesti kot samostojna regija, je dejal župan Vuzenice in predsednik sveta Franjo Golob. Po oceni Tomaža Rožena, župana Raven, bi bilo oblikovanje skupne koroško-šaleške pokrajine za Koroško slabše, kot če bi bila samostojna in bi ji bil zaupan lastni razvoj. O tem pričajo tudi dokazi v praksi. Občine, ki so se osamosvojile od bivših občin, se danes namreč bolje razvijajo. Mnenju se pridružuje tudi prevaljski župan Matic Tasič, ki je dejal, da v vseh občinah dvigujejo standard življenja občanov.

Za enakomeren razvoj

"Od prvega dne, ko smo pričeli z regionalizacijo, delamo veliko napako, saj se ne dotikamo vsebine. Vedeti moramo namreč točno, kakšne bodo pristojnosti posamezne pokrajine in kakšna bodo finančna sredstva, kakšni so cilji, kaj bo lahko pokrajina delala," je povedal Tasič, ki je proti takšni regionalizaciji, ki predstavlja delitev meja brez postavljanja vsebine. Poudaril je, da si Korošci ne želijo urbanih središč, h katerim težijo pri oblikovanju pokrajin, ampak enakomeren razvoj za vse ljudi in enakomeno poseljenost po vsej Koroški.

Koroška z zgodovino

Da so na Koroškem prvi dali iniciativo za pokrajinsko zakonodajo v Republiki Sloveniji, prepoznali potrebo po delovanju pokrajin, je opozoril Mirko Vošner, župan občine Muta: "Finančna zmožnost proračuna Koroške je okoli 110 milijonov, medtem ko ima Ljubljana okoli 400 milijonov ali več proračuna. Tu je ključno vprašanje, najprej je treba sploh določiti pristojnosti, kompetence, naloge, ki jih imajo občine. Slovenija ni nastala zaradi dveh milijonov prebivalcev, ampak zaradi zgodovinskih dejstev, ker smo ohranili identiteto, tako tudi v manjših pokrajinah v sosednji Avstriji, zato kriterij za ustanovitev regije (100 tisoč prebivalcev) v tem pogledu ne zdrži. Koroška je pokrajina, z velenjsko nima nobene skupne identitete, skupne so le območne enote nekaterih zavodov."