Ko sem se pred dobrimi petimi leti vozila v službo v družinsko podjetje Bokri v Radlje ob Dravi, sem ob cesti v bližini hmeljišč opazila veliko plastičnih lončkov. Nato se je zgodba ponavljala," se spominja Eva Štraser, ustanoviteljica zagonskega podjetja EveGreen, ki prihaja iz Mislinje. Ravno v tistem obdobju so se v podjetju, ki se ukvarja z brizganjem plastike, soočali z nekoliko večjo krizo. Stroji niso bili povsem izkoriščeni, Štraserjevi pa lončki ob cesti niso šli iz glave. Začela je raziskovati, se učiti o novih materialih, pomagali so ji tudi na Fakulteti za tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu. V podjetju jim napredno razmišljanje takratne prokuristke ni bilo všeč, v tisti fazi v njenih idejah niso videli zanimive zgodbe.
Presenetili tudi "očeta slovenskih plastičarjev"
Prvi preboj ji je uspel leta 2016. Skupaj z ekipo je izdelala lonček s podstavkom, narejen iz koruznega škroba in odpadnih semen solate - ljubljanske ledenke. "Hoteli smo biti drugačni, izstopati," pove Štraserjeva, ki se je dvakrat prijavila tudi na Štartaj, Slovenija. "S proteinskimi lončki smo se skoraj uvrstili med najboljših deset, a njihova slabost je bila, da so bili izdelani iz odpadne hrane. Ko so bili napolnjeni z zemljo, se je pojavila plesen," se spominja. So pa z njimi presenetili "očeta slovenskih plastičarjev" Janeza Navodnika, ki je trdil, da na svetu ni učbenika, ki bi opisoval takšne postopke izdelave lončkov. "Dejala sem mu, naj se pusti presenetiti. Ko je prišel, ni mogel verjeti," pravi Štraserjeva.
Eko vzgoja otrok
Štraserjeva tudi sicer v življenju razmišlja ekološko. Veliko zelenjave pridela na svojem vrtu. S partnerjem Domnom, pomembnim členom EveGreena, tudi hčerki vzgajata na tak način. Pri prehranjevanju skušajo uporabljati čim več sezonskih sestavin, ljudje v Mislinjski dolini pa jo poznajo tudi po ekopravljicah in delavnicah za otroke, kjer so iz odpadnih materialov izdelovali igrače. "Otroci ne vedo, da imamo doma med odpadki veliko surovin, iz katerih si igrače lahko izdelamo sami."
Krožniki z okusom suhih otrobov
Razgradljivi lončki so bili tudi povod za sodelovanje s tremi partnerji, iz Avstrije, Nemčije in Poljske. "Mi jim dobavljamo naše lončke, oni pa nam svoje produkte. "Pred slabim letom smo v Slovenijo pripeljali prve serije krožnikov, ki jih je mogoče pojesti. Krožnike lahko po uporabi odvržeš med biorazgradljive odpadke ali pa jih po uporabi enostavno poješ, saj so certificirani kot hrana," pove Štraserjeva in doda, da imajo okus kot suhi otrobi. Krožniki so hitro postali hit. Lani so jih na obrtnem sejmu v Celju prodali 3000. Kupci so različni in včasih presenetijo celo njih. Poleg krožnikov dobavljajo tudi ekoplastenke, jedilni pribor, kozarce za piknike. Zgodbo so poimenovali Ekopiknik.
"Krožnike lahko odvržeš med biorazgradljive odpadke ali poješ, saj so certificirani kot hrana"
Vsakodnevna uporaba biomaterialov
Podjetje EveGreen - sedež ima zaradi dobrih razmer v Velenju - trenutno posluje dobro, zaradi inovativnih idej je nedavno prejelo zlato priznanje Šaleške gospodarske zbornice v Velenju za inovacije in bilo uvrščeno na nacionalni nivo, kjer se bodo septembra pomerili najboljši inovatorji iz Slovenije. Hkrati je bilo junija izbrano med 30 polfinalistov European social innovation competition na temo možnih rešitev plastičnega odpada. A začetki so bili težki. Veliko je bilo trkanja na vrata, ljudje niso verjeli njihovi zgodbi, odziv ni bil takojšen. "A morali smo narediti vse te korake, da smo zdaj tukaj. Ni dobro preskočiti nekaj stopnic. Važno je, da napreduješ, četudi počasi. Težava je, ko obstaneš," pravi Štraserjeva. Ima še več smelih načrtov, eden izmed njih je do leta 2022 vzpostaviti sodelovanje z 20 evropskimi plastičarji, ki bodo njihove biomateriale uporabljali vsakodnevno in s tem ozaveščali industrijsko javnost, da bioplastični izdelki niso le modna muha, temveč nadomestek za tradicionalne plastične izdelke. Izzivi ostajajo – razvoj biomateriala, ki bo po 150 pranjih v pomivalnem stroju še vedno enak kot na začetku, ali razvoj biomateriala, ki bo obstojem tudi pri 160 stopinjah Celzija. Idej, pravi, ji nikakor še ne bo zmanjkalo.