Zdravila po slovenjgraški bolnišnici zdaj prevaža robot Devžej

V slovenjgraški bolnišnici zdravila zdaj prevaža robot, poimenovali so ga Devžej. Trenutno vozi na relaciji med centralno lekarno in oddelkom za covid v tretjem nadstropju stare kirurške stavbe in omogoča obremenitve do 250 kilogramov tovora. Uvedba avtonomnega transportnega sistema je bolnišnico v prvi fazi veljala 159 tisoč evrov, financirali so ga z lastnimi amortizacijskimi sredstvi, v znesek pa ni všteta menjava dotrajanih dvigal, ki so jo izvedli v času epidemije.

Razbremenili zaposlene

"To je velika tehnološka posodobitev za našo bolnišnico v smislu digitalizacije. Najpomembnejše pa je, da bomo fizično razbremenili naše zaposlene predvsem na področju transporta, saj jim ne bo več potrebno premikati in voziti po bolnišnici težkih vozičkov, naloženih z zdravili in zdravstveno potrošnim materialom," je pojasnil direktor slovenjgraške bolnišnice Janez Lavre. Zaradi omenjene novosti zaposlenih ne bodo odpuščali, temveč jim bodo omogočili opravljanje dela na drugih deloviščih v bolnišnici.

Za zdaj razpolagajo z enim robotom, namenjen je prevozu zdravil in opreme na covid oddelek, kjer se trenutno zdravi deset bolnikom. Ko ga bodo zaprli, predvidoma prihodnji teden, bo vozil na oddelek za travmatologijo in ortopedijo. Razmišljajo pa tudi, da bi tak transport uvedli tudi za objekt C, ki je nov in ima za to ustrezna dvigala. V primeru ustreznih državnih razpisov bi si želeli usposobiti med pet in osem tovrstnih robotov. Če pa bi jih namenili še za razvoz hrane in bi temu primerno prilagodili kuhinjo, ocenjujejo, da bi z 12 roboti obvladali celotno logistiko dostave v bolnišnici.

Je prvi tovrstni robot v Sloveniji in Evropi. Veseli so, da so bili prepoznani kot zaupanja vredna bolnišnica, da so s svojim tehnološkim znanjem in ob sodelovanju partnerjev uspešno zaključili ta projekt v prvi pilotni fazi.

Izdelan je bil v Južni Koreji in je skupni produkt razvoja podjetij Viptronik z Raven na Koroškem, Sumetzberger (Avstrija) in Yujin Robot (Južna Koreja). Avtonomni transportni sistem je zbir več različnih tehnologij in sistemov, ki med seboj komunicirajo in upravljajo z različnimi napravami kot so avtonomni mobilni robot, dvigala, vrata in sistemi za požarno javljanje. Njegova prednost je v tem, da ga lahko uporabljajo v obstoječih transportnih koridorjih in skupaj z osebjem in pacienti.

Vozi samostojno in zaznava ovire

Kot je povedal Stanko Vrčkovnik, direktor podjetja Viptronik, je bil to zanimiv izziv. Zgodba se je začela razvijati v letu 2019. "V našem podjetju je bilo v projekt vključenih 7 zaposlenih. Najtežje delo je bilo, da smo lahko vzpostavili vse povezave med vrati in dvigali. Potrebno je bilo narediti robota, ki je komunikativen z vso infrastrukturo v objektu. Njegova velika prednost je, da vozi samostojno, ima večje število senzorjev s katerimi zaznava ovire na poti," razloži Vrčkovnik in napove, da bodo tudi v bodoče sodelovali pri bolnišničnih načrtih za nove robote. "To, kar smo zdaj dosegli, bo potrebno nadgraditi in vpeljati v druga področja. Je pa ta robot nekaj posebnega v primerjavi s tistimi, ki se uporabljajo v industriji. Tam lahko ljudi seznaniš in vedo, kako se morajo obnašati, ko srečajo robota, v bolnišnici pa je zadeva popolnoma drugačna," razloži. Povpraševanje za nakup tovrstnih robotov so prejeli tudi že iz Avstrije, prav tako se zanj zanimajo v Sloveniji.

Delovanje robota si je ogledal tudi Bogdan Tušar, generalni direktor direktorata za razvoj zdravstvenega sistema in izrazil veselje, da slovenjgraška bolnišnica zna prepoznavati prednost sodobnih sredstev, ki na nek način lahko pripomorejo k temu, da delo in procesi lažje potekajo. "Slovenjgraška bolnišnica je med tistimi, ki imajo na tem področju vizijo, ki veliko vlaga v sredstva digitalizacije in mislim, da je to dobra pot, da postane sodobna bolnišnica, primerljiva z evropskimi," je dejal Tušar.

Glede bodočih tovrstnih vlaganj pa je povedal, da je ministrstvo lani naredilo velik napredek, saj je bil sprejet zakon o investicijah v slovensko zdravstvo, ki poleg gradenj in izboljšanja bivalnih pogojev za zaposlene in paciente predvideva tudi investicije v informatizacijo in digitalizacijo procesov v bolnišnicah. Država ima velike načrte tudi na področju razvoja digitalizacije nasploh, saj je bil sprejet ukrep za okrevanje in odpornost, ki predvideva 84 milijonov evrov za digitalizacijo.