(ODZIVI) Slovenski košarkarji so morali večkrat skozi pekel, da se jim zdaj svetijo kolajne

Slovenci se več ne ustrašijo izziva, časi, ko so po odličnih predstavah v uvodnih krogih velikih tekmovanj kot po tekočem traku izpadali na prvi, drugi stopnički, ko je šlo zares, so mimo. Vlogo favoritov sprejemajo in uresničujejo. Točno to so naredili v četrtfinalu olimpijskih iger, pa čeprav so na tej stopnji zelenci. Dovolj so se naučili in dozoreli, da so izkušnje evropski prvaki unovčili ter Nemce zanesljivo premagali. Ne zlahka, ampak prepričljivo, morda malce manj, kot kaže končni izid. V zadnji četrtini so povsem razbili nasprotnike, ki so veljali za najlažje med osmerico še v konkurenci v Tokiu. Zdaj pride do izraza vse znanje, nabrano ob evropski kroni pred štirimi leti.

Nauki iz Beograda, Madrida, Katowic

"Kar se izkušenj tiče, se moramo vrniti še bolj v preteklosti. Slovenska reprezentanca raste skozi vsa tekmovanja. Ne smemo pozabiti Beograda 2005 in Madrida 2007, ko smo obakrat v četrtfinalu nesrečno izgubili, ali polfinala na Poljskem 2009. Vsako prvenstvo nam je dalo izkušnjo in verjetno smo se morali tolikokrat opeči, da znamo takšne tekme kontrolirati. Evropsko prvenstvo v Carigradu nam je pokazalo, da smo se nekaj naučili, in jaz upam, vem, da bomo znali odigrati tudi polfinale olimpijskih iger," je prepričan slovenski selektor Aleksander Sekulić. Ki seveda polfinala Eurobasketa ne enači s turnirjem na Japonskem: "Olimpijske igre so sanje vsakega športnika. Zdaj smo v boju za medalje na prestižnem košarkarskem turnirju, kar težko primerjam s katerimkoli drugim prvenstvom."

Slovenci so Nemce dolgo lomili. Začeli so dobro, a tekmeci so bili trdi in so se v prvi in drugi četrtini prebili v vodstvo, čeprav so vmes zaostajali za več kot deset točk. V drugem polčasu naši v napadu niso blesteli, toda tekmeci tega niso znali izkoristiti in so capljali za Sekulićevimi, ki pa so igrali odločno v obrambi. Bilo je nekaj nervoze in nezadovoljstva zaradi sodniških odločitev, tehnično napako je prejel Jaka Blažič, dobila jo je slovenska klop, Luka Dončić, na drugi strani Moritz Wagner ... So pa v zadnji četrtini Slovenci dali v prestavo višje, na krilih Klemna Prepeliča in njegovih trojk pobegnili na več kot 20 točk prednosti in tekma je bila odločena. Da ne bi bilo dvomov, je še Zoran Dragić, s 27 točkami prvi strelec tekme, nasul dve trojki. "Danes jaz, jutri Prepelič, potem Blažič, imamo toliko orožij, da se vsakič en razigra. Zato pa smo tako dobra ekipa," je povedal Ljubljančan.

Krvaveli so na parketu

A tekma ni bila lahka. "Nemčija ni slaba, ves čas so bili zraven, nismo se mogli odlepiti. Začeli smo zelo dobro, kar je bilo zelo pomembno, potem pa smo samo še stopnjevali agresivnost in zasluženo zmagali. Smo v polfinalu, to tekmo moramo pozabiti in se usmeriti naprej. Upam, da bomo zdaj odigrali najboljšo tekmo turnirja," je dejal Dragić. Tako meni tudi slovenski kapetan Edo Murić: "Ob prihodu v Tokio smo si rekli, da se bomo borili in ob tem zabavali. Odlična ekipa smo in to počnemo, nikoli ne obupamo. Lahkih nasprotnikov ni, toda sanjamo naprej. Borimo se za svoje sanje."

Selektor je pohvalil ne le košarkarsko znanje svojih fantov, ampak tudi osebnostne lastnosti. "Vedeli smo, da bo težko, čeprav so ljudje mislili, da bomo z lahkoto zmagali. Ti fantje so pustili srce na terenu, krvaveli so za ekipo. Neverjetno je, kako so igrali. Zelo sem ponosen nanje, da sem del olimpijskih iger in da smo zdaj med štirimi najboljšimi na svetu." Največ seveda po zaslugi Luke Dončića, našega prvega zvezdnika, za katerega ni recepta. Čeprav po zajtrku ni bil strelsko razpoložen, precej je grešil, je spet zaposloval in razbremenjeval soigralce, ko so se Nemci lepili nanj. "Vse je lahko, ko je Luka tu. Ampak ni se prišel šopirit, temveč pomagat timu, da se zabava s fanti in na terenu. Izkoriščamo njegovo čarovnijo, kolikor lahko. Vodja je, tekme dobro bere, vidi in išče različne rešitve glede na obrambo. Imam lahko delo, samo postavim ga na parket, malo nekih korekcij opravim. Odličen fant je za vsakega trenerja," svojega superzvezdnika vsak dan znova tujim in domačim novinarjem hvali Sekulić. "Veliko govorimo o njem, ker je superzvezda. Tudi po obnašanju. Ne smemo pa pozabiti na druge, denimo na Zorana. V reprezentanci je že deset let, najbolj ga krasijo srčnost, borbenost, brezkompromisnost, kako igra in vse to prenese na ekipo. Da mu je to uspelo v četrtfinalu olimpijskih iger, je neverjetno."

Slovenski DNK je napad

Dragić je veliko dal v napadu, toda verjame, da so tekmo dobili drugje. "Mislim, da smo tekmo dobili z dobro obrambo." Tudi selektor je tega mnenja: "Se strinjam, vsi v Sloveniji smo pod vplivom, da je obramba zelo pomembna. Ampak moramo se zavedati tudi, kaj je naš DNK, v napadu imamo res izkušnje." Zdaj so prišli do točke, ko sami razmišljajo, kako bodo igrali. "Seveda preučujemo najboljše igralce pri tekmecih, se pripravljamo, kako jih bomo omejili. Prvič, odkar sem z reprezentanco, se nas nasprotniki trudijo ustaviti na razne načine. Zaradi tega niti dve tekmi nista podobni, vsakič poskusijo kaj novega, ne le na Luki, na vseh. To nam je v čast, lahko smo ponosni na ta dosežek, da smo prisilili nasprotnike, da se nam morajo prilagajati," pravi Sekulić.

Se pa morajo tudi Slovenci prilagajati, novost četrtfinala je bila, da so igrali dopoldne. Navijači doma pred televizijskimi zasloni pa so morali prekiniti spanec. "Vemo, da nas podpirajo, vidimo na twitterju in na teh zadevah. Najboljše navijače imamo, nori so na košarko," je dejal Zoran Dragić. Aleksander Sekulić pa verjame, da so vsi vstali sredi noči: "Če ne bi bilo pandemije, bi imeli ogromno podpore s tribun, ker nam sledijo povsod. Za to nam je zelo žal."