Ne le prvi igralec slovenskega moštva, prvi strelec, podajalec, tudi skakalec kdaj, podaljšana roka selektorja na parketu, tudi eden najbolj prepoznavnih košarkarjev turnirja v Tokiu 2020 in olimpijskih iger na splošno je bil Luka Dončić. Toda ambiciozni virtuoz pod košema Japonsko zapušča razočaran, čeprav so dosegli, kar se je pred poletjem marsikomu zdela znanstvena fantastika – igrali so v polfinalu. So pa imeli na dlani še bistveno več, najprej boj za zlato kolajno, nato za bronasto. In ker so zaključili s porazoma proti Franciji in Avstraliji, je bila bolečina razumljivo velika. Ljubljančan je po zadnjem sodniškem pisku kar obsedel na parketu arene Saitama, kjer so potekali vsi košarkarski boji iger, celotna ekipa se je zbrala okrog njega. Ko jim je selektor spodbudne besede namenil še v garderobi, je tudi 22-letnik že zbral misli.
"Počutim se slabo za vse ljudi v naši državi, vem, da so vsi navijali. Želeli smo jih dati medaljo in jo osvojiti tudi zase. Zelo močno smo si jo želeli, smo pa bili v zadnjih dveh tekmah na trenutke preveč čustveni, sploh jaz. Iz tega se moram kaj naučiti, to ni pravi način obnašanja," se je Luka Dončić za številna prerekanja s sodniki posul s pepelom. A temperamentni mladenič je hitro našel pozitivne vidike olimpijskega turnirja. Nenazadnje jih ni potrebno iskati z lupo, saj je, kot da bi na torto in smetano posadili kislo češnjo. "Smo med top 4 na svetu, Slovenija, dva milijona ljudi."
Francozi zmagali, a ne pokončali
Olimpijsko potovanje se je začelo daleč pred obračunom z Avstralci, ki je bil le pika na i. "Dva meseca smo bili vstran od naših družin. V tem času smo se borili na parketu vsako minuto, vse smo dali, to vam zagotavljam in lahko mi verjamete. In na tem mestu danes nas ni videl nihče na tem svetu, sploh pa ne Litva. Cela dvorana je navijala proti nam, vendar smo stopili skupaj in zmagali, čeprav so imeli odlično moštvo," se je Dončić vrnil v kvalifikacije. Četrti julij bo v slovensko košarkarsko zgodovino ostal zapisan kot datum, ko so si prvič priigrali največji športni spektakel na svetu, obenem pa se je število naših športnikov za pot na Japonsko povečalo za četrtino. Dončić in druščina so bili edini, ki so bili prisotni od svečane otvoritve do zadnjega dne iger.
"Na parketu smo se borili vsako minuto, vse smo dali, to vam zagotavljam"
Šli so skozi lepe trenutke, ko so premagali aktualne svetovne prvake in podprvake, neugodne gostitelje, pa čvrste Nemce, dokler po štirih prepričljivih zmagah niso naleteli na Francoze, ki so v predtekmovanju celo premagali sanjsko moštvo ZDA, v finalu pa so se mu dobro upirali (82:87) ter osvojili tretje srebro (Američani že 16. zlato!). A polfinalna zmaga jim ni bila usojena. "Finale nam je spolzel skozi prste, zelo čustveno smo doživljali ta poraz, močno smo bili razočarani. Cela država nas podpira, mi pa tako blizu … Sledila sta težka dneva, toda tista tekma nas ni pokončala," za padec proti Avstraliji ni želel iskati izgovorov.
Nasprotniki so mu zlezli v glavo
So jim pa Francozi marsikaj vzeli, kar bi nujno potrebovali proti "kengurujem", ki so jih edini v Tokiu prepričljivo porazili ter jim kot prvi in zadnji zabili več kot sto košev. "Bili so boljši in jim je treba čestitati, bolj so si zaslužili medaljo," je športno priznal zvezdnik Dallasa v ligi NBA. Niti razočaranja ni skrival. "Več kot očitno nisem igral, kakor znam igrati in kakor želim igrati. Zelo sem bil razočaran nad sabo, želel sem pokazati več." Ves čas je bil deležen posebnega tretmaja nasprotnikov, ki so se nanj pripravili ne le s tisoč in enim načinom igre v obrambi, ampak tudi s številnimi provokacijami. "Za veliko odličnih košarkarjev je to dober način, da jih zaustaviš. Imam 22 let in iz tega se moram učiti. To je njihov način, da mi zlezejo v glavo. Včasih jih spustim, kar je moja napaka," se zaveda Dončić.
Slovenski selektor je imel na zaključni tiskovni konferenci dolg govor, da takšni igralci potrebujejo (sodniško) zaščito. "Podpora mi pomeni veliko. Po zadnji tekmi nam je predal nekaj izjemnih misli. Povedal nam je, da se bomo čez dva, tri dni ozrli nazaj in začeli zavedati, da smo med štirimi najboljšimi na svetu in da si zaslužimo priznanje." Zdaj bo imel čas o tem premisliti, vzel si bo malce premora. Že roka mu to sporoča, po trku v zapisnikarsko mizo ob igrišču v polfinalu je imel povito med obračunom z Avstralci. "Moje zapestje je v redu, potrebujem le nekaj dni brez košarke. Vsak dan se je vse vrtelo okrog nje že od začetka NBA sezone, veliko je bilo tekem. Malo počitka potrebujem."
Zahvala Slovencem za prečute noči
Nato pa že novim ciljem naproti, najprej z Dallasom. Ta teden naj bi šef moštva Mark Cuban celo prišel v Slovenijo in svojemu prvemu zvezdniku ponudil rekordno pogodbo franšize iz Teksasa - 176 milijonov evrov za pet sezon. O klubski karieri Ljubljančan v japonski prestolnici sicer ni želel govoriti, je pa o naslednjih ciljih v reprezentančnem dresu. Prvi pride že v naslednjem letu, Eurobasket 2022, ki ga je po devetih letih spet želela gostiti Slovenija, vendar s kandidaturo ni bila uspešna, bo potekal v petih državah. "Naš cilj je biti prvi. Spet se bomo zbrali z novim znanjem iz tega turnirja ter upali na najboljše. Mladi smo še, veliko lepega še nas čaka," je napovedal obrambo naslova iz leta 2017 in svetlo košarkarsko prihodnost še dlje.
Takrat bodo najbrž spet deležni podpore s tribun, ki so jo tokrat pogrešali. So je pa bili deležni z drugega strani planeta, za kar so hvaležni. "Rad bi se zahvalil Slovencem, da so nas podpirali. So bile tudi tekme, ki niso bile ob enih popoldne, ampak so bili pokonci in so nas gledali," je olimpijsko izkušnjo zavil Luka Dončić.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
