Nismo bili evropski prvaki niti NBA-jevca še nismo imeli, kaj šele globalnega superzvezdnika. A košarkarske dvorane po Sloveniji so bile sredi devetdesetih polne. Ne le, ker je Olimpija harala po Evropi, spotoma pa je Marko Milič, da je bilo še bolj zanimivo, letel čez avtomobile in lomil table. Imeli smo močno domačo sceno; številni reprezentanti so igrali v slovenskih klubih, številni slovenski klubi v evropskih tekmovanjih. In za poslastico smo Mariborčani imeli še lokalni derbi.
Satex proti Bawarii Wolltex. Na eni strani strašna centrska linija s Slavkom Kotnikom, Mariem Primorcem in Borutom Besedičem, na drugi ostrostrelska mašinerija z Darkom Mirtom in Miljanom Goljovićem, ki jima je blokade postavljal Igor Ojsteršek. Nostalgiki imajo mnogo razlogov za obujanje spominov. To so bili trenutki, ko je imel Maribor dva prvoligaša, in to v zgornjem delu lestvice. Ko se je v Mariboru igrala Evropa. Proti Fenerbahčeju in podobnim.
A to je bil tudi čas, ko je v košarkarskem mestu, znanem po Ivu Daneuu in Petru Vilfanu, začel popoln primat prevzemati nogomet. Za Sanija Bečirovića in Boštjana Nachbarja je tako Maribor postal le vmesna stopnja v karieri, športno rivalstvo lokalnih klubov se je sprevrglo v hlastanje za preostalimi sponzorji, v komolčkanje med bojem za preživetje. Ni uspelo. Vsi so pocrkali; Miklavž, Branik, Železničar.
Ko je Slovan za 400 tolarjev pripeljal ligo ABA, so Mariborčani navijali celo za Ljubljančane
Da je Maribor lačen vrhunske košarke, so dokazovali številni kasnejši projekti v dvorani Tabor. Ko je Slovan s Sašo Dončićem, Dragišo Drobnjakom, Miho Zupanom in tudi Goranom Dragićem v začetku tega stoletja v Maribor za 400 tolarjev pripeljal tekme lige ABA, so Mariborčani navijali celo za Ljubljančane. Legendarni (ker legende pač umrejo oziroma v tem primeru zamrejo) so bili reprezentančni turnirji, na katerih smo gostili Francoza Tonyja Parkerja, Srba Miloša Teodosića, Grka Dimitriosa Diamantidisa, Portoričana Carlosa Aroya in novozelandsko hako, še največjo atrakcijo od vseh prej omenjenih. Pika na i pa je vselej bil Đabirijev burger po tekmi.
Saj ne, da so vedno znali pritegniti le prišleki. Ko sta leta 2006 AKK Branik in KK Maribor iz ničle začenjala misijo "prva liga", smo se gledalci drenjali celo v telovadnici lesarske šole. Dečko s tega brega proti kolegu z onega - čeprav sta vsaj v eni točki svojih karier nekje igrala skupaj, je to bil spopad, ki je pritegnil lokalno srenjo. Naposled je do elite uspelo prilesti Mariboru (Messerju); v taborski dvorani je tako sprašil evroligaško Olimpijo, da je naslednji dan odletel Sašo Filipovski. Itak je bila tudi ta zgodba kratkega veka, čez dve leti je klub ugasnil.
A ni noro? Štajerska ima pet prvoligašev, a med njimi ni Maribora. Univerzitetno mesto s 100.000 prebivalci in s potencialnim zaledjem fantov iz Prekmurja in Koroške v košarki ne more konkurirati denimo obsoteljsko-kozjanskemu trojčku, pardon izrazu, malce večjih vasi Šentjurja, Podčetrtka in Rogaške Slatine. Niti reprezentanta naše mesto nima, Klemen Prepelič je tu naredil le prehod iz mladinske v člansko vrsto.
Današnji rezime mariborske košarke? Evropski prvak iz leta 1989 Mario Primorac raje vozi taksi, tudi za nekdanjega slovenskega reprezentanta Darka Mirta ni prostora. Resen klub je zdaj resda samo eden, torej nagajanja med bregovoma odpadejo, a še zanj ni denarja. Štirje porazi brez zmage v drugi ligi nakazujejo trd boj za obstanek. Saj fantje se borijo, a kaj, ko gre za neizkušene 20-letnike (z 38-letnim dodatkom). In tako se edina košarkarska "prva liga" v mestu igra zgolj v rekreativni ligi PARKL. Še na zunanjih igriščih ŽKK-ja več kot desetletje kraljujejo iste face, če se pojavi kaka nova, ji abrahamovec Bruči za zbijanje samozavesti hitro proda kako foro stare šole. Da se ve, kdo je še vedno glavni. In tako ljubitelji košarke pomalem že naveličano in stoično čakamo na uresničitev tendencioznih napovedi, kako talentiran podmladek imamo. In da se naslednje leto pa res gre v napad na prvo ligo. Mnja.
Kaj je narobe z mariborsko košarko?
Dragi bralci in bralke. Da se letos nabirajo izkušnje, naslednje leto pa gre zares, slišimo pogosto. Še verjamete, da se bo v Mariboru v bližnji prihodnosti igrala vrhunska košarka? In zakaj se ne igra že zdaj? Kaj je krivo, da drugo največje mesto v deželi evropskih prvakov že šest let nima prvoligaša? In zakaj so še tiste redke uspešne zgodbe kratkega veka? Razkrijte nam svoje mnenje, pišite na elektronski naslov sport@vecer.com, po klasični pošti na naslov Večer, Ulica slovenske osamosvojitve 2, Maribor, pod tem člankom na spletni strani Večera ali na drugih naših kanalih - na facebooku, twitterju ...
