Štajersko-bosanski poslovnež Samid Osmanović, ki ga je mariborska sodnica Barbara Nerat zaradi afere Dom Smreka leta 2015 obsodila na rekordno kazen na področju gospodarskega kriminala, kar devet let zapora, nakar mu je sodnik Danilo Obersnel v ponovljenem sojenju kazen za trikrat skrajšal, februarja letos pa ga v tretjem sojenju nepravnomočno oprostil, je ta teden dobil podlago za tožbo proti državi. Nadejal se je, da bo dočakal pravnomočnost oprostilne sodbe, a ni dobil tega zadovoljstva. Očitka tožilstva je sicer res pravnomočno opran, vendar zato, ker je kazenski pregon zastaral, še preden so višji sodniki odprli vsebino tožilske pritožbe.
Več kot dve leti je bil priprt
Več kot dve leti je bil Osmanović v priporu, ki se je zdaj, ko ni bil spoznan za krivega, izkazal kot nezakonit, kar pomeni, da mu pripada (vsaj) odškodnina zaradi tega. Preverili smo, ali bo pravico izkoristil. "Tale hec ne more biti zastonj. Šest let je trajalo, da smo dokazali, kar se je videlo že na prvi pogled, torej da je bil kazenski pregon zoper Osmanovića neutemeljen," je vložitev odškodninske tožbe proti državi napovedal njegov odvetnik Mirko Bandelj. Ali bo tožil samo zaradi pripora ali zaradi kazenskega pregona in s tem povezanih morebitnih posledic, Bandelj včeraj ni hotel razpravljati, povedal je le, da Osmanović ne bo zahteval "nekih hudih zneskov, kot to počnejo znani v še bolj odmevnih primerih". Spomnimo, da Osmanović na zatožni klopi ni sedel sam. Sodili so mu skupaj z Danilom Goričanom, nekdanjim direktorjem Doma Smreka, o katerem je tožilstvo v spremenjeni obtožnici trdilo, da ga je Osmanović napeljal h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Postopek je zastaral tudi zoper njega.
Zastaranje je bilo pričakovano
"Bojim se, da se bo naredilo vse, da bo kazenski pregon zastaral," je 25. februarja letos ob izreku oprostilne sodbe odvetnik Mirko Bandelj izjavil Večeru in spomnil, da zastaranje nastopi 12. julija. Iz sodbe višjega sodišča, ki je pritožbeno sejo izpeljalo 19. avgusta in potrdilo zastaranje, izhaja, da je okrožno sodišče v Mariboru obrazložitev sodbe pisalo več kot dva meseca. Tožilstvo se je pritožilo, obramba je na to odgovorila, višje sodišče pa je vse skupaj v obravnavo dobilo 2. julija, torej deset dni pred zastaranjem. Teoretično bi se torej višji sodniki lahko poglobili v pritožbo še pred zastaranjem in pravnomočno odločili, ali je Osmnović kriv ali ne, a jim je to preprečila obramba, ki je šest dni pred zastaranjem zahtevala izločitev mariborskega višjega sodišča iz primera. Zaradi tega je spis romal na vrhovno sodišče, ki je 16. julija zahtevo obrambe zavrnilo, višjemu sodišču v Mariboru pa spis vrnilo 23. julija, torej enajst dni po zastaranju.
Nihče ni upal zagrabiti bankirjev
V tretjem krogu sojenja je obramba sodniku Obersnelu dala na mizo nove dokaze, med drugim zapisnik sestanka bankirjev iz maja 2009, ki je po besedah Osmanovićevega zagovornika potrdil zatrjevanje obrambe, da je bila prodaja OS Metala zahteva Turka in Rataja. "Ta zapisnik je bil v nekem drugem sodnem spisu, zanj smo izvedeli po naključju, je pa ta dokument bančniku Rataju, ki je v prejšnjih pričanjih izpovedoval, da s prodajo zemljišča ni imel nič, odprl spomin. Ves čas smo trdili, da se je banka zanimala za zemljišče, da je dirigirala posel in da je bil zadaj projekt Keter z bioplinarno. Ta zapisnik je to potrdil, dokler nismo sami sodišča opozorili nanj, pa je to potekalo tako, kot je, in to samo zato, ker si ni nihče upal zagrabiti bankirjev," je bil ob izreku oprostilne sodbe oster ljubljanski odvetnik Bandelj, ki je obrambo za Osmanovića pripravljal skupaj z mariborskima kolegoma Majo Praviček in Igorjem Marinškom.