Mariborska tekača Boris Špes in Igor Šalamun, ki so ju lanskega aprila aretirali zaradi vpletenosti v dopinško afero, v sodni preiskavi nista kazala pretiranega zanimanja za pogajanje s tožilstvom. Glede na to, s koliko pritožbami, zahtevami za izločitev dokazov in ugovori sta njuna odvetnika Simon Dolinšek in Robert Berkovič zavirala pravnomočnost obtožnice, višja tožilka Januša Kušar Rotman ni pričakovala, da si bosta atleta premislila in se nenadoma pokesala. Zato tožilka po današnji javni predstavitvi obtožnice na predobravnavnem naroku tudi ni razkrila, kakšno kazen bi terjala za obtožena ob morebitnem priznanju po hitrem postopku.
Magistriral je iz dopinga
Imela je prav. Šalamun, 54-letni trener atletike, ki je bil v času aretacije brezposeln, zdaj pa dela kot osebni asistent invalidu, je odločno zanikal, da je v sostorilstvu z 38-letnim Špesom izvajal neupravičen promet z nedovoljenimi snovmi v športu. "Ne priznam," je sodnici Simoni Murko rekel tudi Špes, nad katerim visi še očitek, da je preprodajal tudi zdravila, ki so lahko ob nepredpisani uporabi škodljiva za zdravje. Poročali smo, da je Špes pred odkritjem afere delal na pljučnem oddelku mariborskega univerzitetnega kliničnega centra in da se je najbrž dobro spoznal na doping, glede na to, da je na to temo magistriral. Ko so ga aretirali, je službo v UKC Maribor izgubil, današnji narok pa je razkril, da si je po prihodu iz pripora poiskal novo delo. Zaposlen je v domu starejših v Avstriji.
Vprašanje je, kdaj in če sploh bi mariborski kriminalisti postali pozorni na Šalamuna in Špesa, če ju ne bi izdala hrvaška atletinja Danijela Kuna, ki je 9. aprila 2017 po zmagi na maratonu v avstrijskem Linzu padla na doping testu. V organizmu je imela darbepoetin, ki je v športu prepovedana substanca. Proti tekačici je bila uvedena preiskava, v okviru katere je bila zaslišana pred avstrijsko protidopinško agencijo. Tam je povedala, da ji je jemanje nedovoljenih snovi predlagal Šalamun, snovi pa da ji je priskrbel Špes, ki ji je bil predstavljen kot "doktor". Avstrijska policija je o tem obvestila naše preiskovalne organe in mariborsko okrožno sodišče je na predlog tožilstva policiji odredilo izvajanje prikritih ukrepov proti osumljenima. Tajno so jima sledili, jima prisluškovali in v preiskavo vključili tudi tajna policijska delavca. Aprila lani jima je odklenkalo, morala sta v hišni pripor, v katerem sta bila do 27. februarja letos.
"Lahko sem suspendirana doživljenjsko"
Ko sta še bila v hišnem priporu, sta se Boris Špes in Igor Šalamun ob spremstvu odvetnikov in mariborskega tožilstva z atletinjo Danijelo Kuna soočila v Bosni in Hercegovini. Triindvajsetega novembra lani je bila zaslišana na tamkajšnjem tožilstvu. Obdolžena se branita, da ju je atletinja obremenila po krivici, z namenom, da bi pred avstrijsko protidopinško komisijo izposlovala čim nižjo kazen prepovedi na tekmovanjih. Obramba že več mesecev opozarja na neskladje izjav, ki jih je atletinja dajala od padca na dopingu pa do sodne preiskave. Po vrnitvi z zaslišanja pred tožilstvom v Livnu sta odvetnika Robert Berkovič in Simon Dolinšek izjavila, da je atletinja tudi tam - že četrtič - spremenila svojo izjavo in celo priznala, da je na dopinški kontroli v Avstriji dajala napačne informacije in lagala, ker jo je bilo strah. Da je Kuna to res rekla, izhaja iz zapisnika, s katerim razpolagamo, kar pa za obrambo ni bil dovolj trden adut za ustavitev postopka. Atletinja je namreč v nadaljevanju zaslišanja ponovila, da je bila s Špesom in Šalamunom v direktnem stiku, kar navsezadnje dokazujejo tudi izsledki prisluhov. O razlikah, ki so se zgodile med njenimi pričanji, pa je izjavila, da ničesar, kar je povedala, ni izjavila z namenom znižanja kazni: "Kar se mene tiče, sem lahko suspendirana doživljenjsko."
Nasedla policistoma pod krinko
Sodeč po obtožbi je bil Šalamun ta, ki je iskal rekreativne in profesionalne športnike, Špes pa je zanje dobavljal različna poživila. Atletinja Kuna je prvi prepovedani odmerek domnevno prejela 16. decembra 2016 v Čatežu, druga dva pa januarja in februarja 2017, za kar je po njenih besedah obtoženima plačala skupaj 900 evrov. Šalamun je februarja lani nasedel tajnima policijskima delavcema in jima po predhodnem dogovoru s Špesom ponujal prepovedan odmerek. Odkup dveh doz sta policista pod krinko izvedla še isti mesec in zanj plačala 500 evrov. "Od tega je Špes prejel 400 evrov, Šalamun 100," je razkrila tožilka in med povzemanjem obtožnice nanizala sporne substance, ki so jih kriminalisti Špesu zasegli med hišno preiskavo doma in v službi. Našli so mu morfin, pomirjevala, uspavala in stereoide. Kušar Rotmanova mu ne verjame, da je vse to hranil za domačo uporabo. Prepričana je, da je bila roba namenjena nadaljnji preprodaji, kar navsezadnje dokazujejo tudi izsledki prekritih preiskovalnih ukrepov. Obramba si je že med preiskavo prizadevala, da bi jih izločili iz spisa, a je sodišče že 10. januarja letos predlog za izločitev odredbe za prikrite preiskovalne ukrepe in z njo zbranih dokazov pravnomočno zavrnilo kot neutemeljen. Kar pa odvetnikov Berkoviča in Dolinška ni ustavilo pri tem, da ne bi izločitev odredbe za prikrite ukrepe in s tem povezanih dokazov terjala še naprej. "Uporabljena je bila domnevno obremenilna izjava Danijele Kune, a pred tujo agencijo, ki ni pooblaščen organ (preiskovalni ali pravosodni, op. p.)," je Berkovič na predobravnavnem naroku problematiziral zakonitost odredbe za izvajanje prikritih ukrepov, saj meni, da zaslišanje pred antidopinško komisijo ne more predstavljati podlage zanje. Dolinšek je k temu dodal, da vsebina navedb obremenilne priče pred uvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov pri naših organih sploh ni bila preverjena, odredba sodišča pa ne ustrezno obrazložena.
Sodnica Murkova je pričetek sojenja razpisala za 3. marec.