Afera z žigosanjem potnih listov: Mesec po aretaciji policiste izpustili iz pripora

Nobeden od osumljenih policistov, domnevno vpletenih v mednarodno združbo, ki je tujcem z žigosanjem potnih listov nezakonito omogočala bivanje v schengenskem območju, ni več v priporu. Preiskovalci so prvo februarsko soboto v povezavi z afero aretirali pet mejnih policistov in partnerico enega od njih. Razen policista Sebastijana H., ki so ga 10. februarja izpustili iz policijskega pridržanja, so vse privedli pred preiskovalnega sodnika. Ta je ocenil, da so privedeni zreli za pripor iz dveh razlogov: ponovitvene nevarnosti in možnosti vplivanja na priče oziroma uničenje dokazov.

Ob enaki okoliščini različni odločitvi

Obramba je odločitev o priporu poskušala rušiti s pritožbo, vendar v delu za policiste ni uspela, čeravno se gre strinjati s stališčem njihovih odvetnikov - Maje Vogrin, Janeza Lovreca, Darijana Lampiča in Uroša Mikliča -, da ponovitvena nevarnost pri policistih ni več obstajala z dnem, ko so jih privedli pred preiskovalnega sodnika. Delodajalec jim je namreč takrat že izrekel ukrep prepovedi opravljanja dela in jim vročil namero o izredni odpovedi, zaradi česar ni bilo več verjetno, da bi potne liste tujcev lahko žigosali s policijskimi žigi in fiktivno prikazovali vstope (in izstope) v schengensko območje, saj jim je bil onemogočen dostop do žigov. Edina, ki jo je izvenrazpravni senat okrožnega sodišča v Mariboru že v prvih dneh po uvedbi pripora izpustil na prostost, je partnerica osumljenega policista Aleša L. Zdaj se ji je na prostosti pridružil tudi on, sodišče pa je ob preverjanju, ali po enem mesecu od prijetja za osumljene še vedno obstajajo razlogi za pripor, izpustilo tudi preostale tri suspendirane policiste: Vlada C., Sama L. in Damijana Ž. Tožilka Mojca Gruden, vodja posebnega oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili na specializiranem državnem tožilstvu (SDT), se je na odločitev izvenrazpravnega senata okrožnega sodišča pritožila, vendar na višjem sodišču ni uspela. "Pritožbo je sodišče zavrnilo kot neutemeljeno z obrazložitvijo, da ni podane ponovitvene nevarnosti, ker obdolženci niso več zaposleni v policiji," so za Večer potrdili na specializiranem tožilstvu. Ob tem gre dodati, da se okoliščine od dne, ko je preiskovalni sodnik odredil pripor zoper njih, pa do dne, ko so bili iz njega izpuščeni, niso bistveno spremenile, saj, kot rečeno, je obramba od samega začetka zatrjevala, da je ponovitvena nevarnost pri policistih prenehala z dnem, ko jim je delodajalec prepovedal dostop do službenih prostorov in odvzel orožje.
Poročali smo, da je peterica policistov osumljena, da so bili del mednarodne združbe. Njihova naloga naj bi bila, da so za plačilo državljanom tretjih držav v potnih listinah lažno potrjevali prehod zunanje schengenske meje. S tem so jim omogočili neprekinjeno bivanje v državah v schengenskem območju v nasprotju s schengenskimi predpisi, ki državljanom tretjih držav bivanje omejujejo na 90 dni v kateremkoli obdobju 180 dni. Po izteku tega obdobja oseba namreč na schengenskem območju biva nezakonito. Ob razkritju afere je Franc Pavlin iz sektorja za notranje preiskave in integriteto na Generalni policijski upravi razkril, da so preiskovalci v hišnih preiskavah, ki so potekale tudi v Avstriji, zasegli nekaj več kot 90 tisoč evrov gotovine in 19 potnih listov, ki so bili pripravljeni za žigosanje. "Potne liste so policistom dostavljali kurirji, vendar jih niso prinašali na mejne prehode. Do teh kontaktov je prihajalo zunaj mejnih prehodov. Vsak (osumljeni) policist je prejel potni list, ga obdelal, kot je bil zahtevek imetnika, torej z datumoma vhoda v schengenski prostor in izhoda iz njega, in ta ožigosani potni list se je po isti poti vrnil na območje Avstrije in državljanom, ki so na tak način nezakonito bivali na območju​ schengna," je početje kriminalne združbe, ki jo je po naših podatkih vodil srbski državljan Marko Cvijetić, opisal Pavlin.

Zaslišanje v preiskavi preložili

Večino zasežene gotovine, in sicer kar 83 tisočakov, so preiskovalci našli pri uniformirancu Alešu H., ki pa ga posebni oddelek na SDT ni ovadil zaradi jemanja podkupnine, pač pa samo za kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države. Seveda se ob tem sama od sebe postavljajo vprašanja, kaj je osumljeni povedal v policijskem pridržanju, je morda koga obremenil, je vpletenost v mednarodno združbo priznal in se že v začetni fazi pogodil s tožilstvom, da tožilka izmed aretiranih edino zanj ni terjala pripora. Jemanje podkupnine je posebni oddelek SDT naprtil trem aretiranim. Kaj je bila podlaga za to oziroma kaj vse so preiskovalci ugotovili med izvajanjem prikritih ukrepov proti osumljenim, niti v policiji niti v SDT ne razkrivajo, zato bo javnosti več znanega, šele ko - in če sploh - bo sodišče razpisalo glavno obravnavo. Odgovor na vprašanje, kdaj se bo to zgodilo, za zdaj ostaja v zraku. Tožilstvo je sicer že zahtevalo uvedbo preiskave, čemur je mariborsko sodišče po zaslišanju osumljenih tudi sledilo. Ker obramba zoper to odločitev ni ugovarjala, je sklep o uvedbi preiskave že pravnomočen. Mariborska preiskovalna sodnica je zaslišanje načrtovala za konec prihodnjega tedna, kar je bilo zaradi epidemije koronavirusa treba do nadaljnjega preklicati, saj nobeden od prijetih ni več v priporu in tako zadeva ne velja več za nujno.