Slovenska policija je znova sodelovala v mednarodni operaciji Europola v boju proti denarnim mulam, ki je potekala od 1. septembra do 30. novembra. Gre za skupno akcijo v boju proti denarnim mulam, ki nezakonito prejemajo denarna sredstva, povezana z računalniško kriminaliteto, pri tem pa so oškodovani finančne institucije in posamezniki. To je že peta tovrstna operacija, tokrat največja, saj je v njej sodelovalo 30 držav, med njimi poleg držav iz EU še ZDA, Avstralija in Švica. Operacijo sta koordinirala Europol in Eurojust, so sporočili z Generalne policijske uprave.
Slovenska policija že nekaj let aktivno deluje v okviru evropskih prioritet na področju boja proti organizirani kriminaliteti. V zadnjem obdobju je obravnavala večje število denarnih mul, pri čemer gre v glavnini za posameznike, ki imajo v Sloveniji odprte transakcijske račune, na njih pa iz tujine prejmejo nakazila denarnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj. Običajno gre za kazniva dejanja računalniške kriminalitete, kot so vdori v informacijske sisteme, ribarjenje (phishing) in različne oblike spletnih goljufij. Za denarne mule je značilno, da po prejetju denarnih sredstev dvignejo gotovino ali sredstva prenakažejo na druge transakcijske račune, ki so najpogosteje odprti v tujini. Tovrstna dejanja policija obravnava kot kaznivo dejanje pranja denarja.
"Tako smo skupno preiskovali 78 denarnih mul, ki so na svoje račune neupravičeno prejele denarna sredstva, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, v skupni višini nekaj več kot tri milijone evrov. Policija je v sodelovanju z Uradom RS za preprečevanje pranja denarja, slovenskimi bankami in tujimi varnostnimi organi uspela začasno zaustaviti in preprečiti oškodovanja slovenskih in tujih fizičnih in pravnih oseb za nekaj več kot 700.000 evrov," so navedli. Prijeli so štiri storilce, izvedli šest hišnih preiskav in podali 45 predlogov za mednarodno pravno pomoč oziroma evropskih preiskovalnih nalogov.
V Sloveniji delujejo denarne mule, ki so običajno tuji državljani, ki pri nas odprejo bančne račune z namenom, da nanje prejmejo nakazila denarja, ki izvirajo iz kaznivih dejanj. Vendar pa so policisti letos zaznali tudi nekaj primerov, kjer so se kot denarne mule pojavljali slovenski državljani, zato občane opozarjajo, da lahko, če niso pozorni, hitro postanejo denarne mule in s tem sostorilci kaznivega dejanja pranja denarja. Policisti so obravnavali tudi več primerov spletnih goljufij z oškodovanjem fizičnih ali pravnih oseb iz Slovenije, pri čemer je bil denar nakazan na transakcijske račune denarnih mul, ki so delovale v tujini.
Prijeli več kot 200 ljudi
V skupni akciji so organi pregona odkrili več kot 3800 denarnih mul in 386 tistih, ki so jih novačili, ter aretirali 228 osumljenih. V operaciji Emma 5 je sodelovalo več kot 650 bank, 17 bančnih združenj in druge finančne institucije. V 1025 preiskavah so prijavili 7520 sumljivih transakcij, s tem pa preprečili za 12,9 milijarde evrov oškodovanja. Da bi ljudi bolje seznanili s tem načinom prevar, so po Evropi danes zagnali kampanjo ozaveščanja o denarnih mulah #dontbeaMule (#nebodimula). Gradivo, ki je na voljo v 25 jezikih, tudi slovenščini, javnost seznanja o delovanju kriminalcev, ki novačijo denarne mule, kako se lahko zaščitijo in kaj lahko storijo, če postanejo žrtev, so še sporočili iz Europola.
