Do grla vpleten v dogovor o umoru bo terjal odškodnino zaradi pripora

Srhljiva zgodba o bizarnem načrtu Celjana Josipa Juhasa in Mariborčana Mitje Bohaka, ki se jima je porodila ideja, da bosta svojo sodelavko najprej življenjsko zavarovala, potem pa našla nekoga, ki bi jo bil pripravljen umoriti, je stara že skoraj desetletje. Zaradi očitka, da sta Roka Kološo nagovarjala k umoru 23-letne ženske in si za njeno smrt obetala izplačilo poldrugega milijona evrov odškodnine, sta Mariborčan in Celjan za zapahi presedela (samo) deset mesecev. Juhas utemeljeno, Bohak pa lahko državo toži zaradi neupravičenega pripora, in to kljub temu da je bil večkrat in na različnih instancah obsojen zaradi dogovarjanja o kaznivem dejanju. Zgodilo se je namreč, da je obveljal za neobsojenega, še preden so mu vročili letošnjo nepravnomočno sodbo, saj je primer zanj zastaral.

Od policije izvedela, da je bila tarča

​Kako veliko srečo ima, da je še živa, je Evelina S. izvedela, ko so jo decembra 2009 obiskali kriminalisti in ji povedali, kaj jim je razkril Kološa, ko so ga skupaj z Juhasom in Bohakom aretirali zaradi izsiljevanja žensk, ki so bile s Kološo intimne, ne da bi vedele, da so bile pri tem posnete. Preiskovalcem ni izdal zgolj tega, da sta ga kolega poleg izsiljevanja žensk nagovarjala celo k umoru 23-letnice, opisal jim je tudi potek priprav za njeno likvidacijo. Umoriti bi jo moral na dogovorjeni petek v septembru 2009, v gozdu v Poljčanah. Z razbito steklenico naj bi ji prerezal vrat. Kološa kriminalistom ni skrival, da ga je zaradi obljubljenega denarja sprva celo zamikalo, da bi v umoru sodeloval, ker pa ni morilec, je od dogovora odstopil. Tožilstvo je Juhasa in Bohaka v začetku leta 2011, ko sta bila stara 22 in 24 let, obtožilo, da sta iz koristoljubja načrtovala umor Eveline S. Maja 2011 ju je mariborsko sodišče obsodilo na deset let zapora, vendar sodba na višjem sodišču ni obstala. Še preden so višji sodniki sodbo razveljavili, so obtožena, ki sta bila v priporu deset mesecev, izpustili na prostost.
V ponovljenem sojenju je tožilstvo vztrajalo, da sta obtožena načrtovala umor, sodišče pa je po koncu dokaznega postopka odločilo, da jima gre očitati zgolj dogovor za kaznivo dejanje, in ju septembra 2012 obsodilo na leto zapora, ker strožje kazni za to dejanje ni možno izreči. Zoper sodbo sta se pritožili obe strani. Obtožena sta vztrajala, da nista kriva niti dogovora o kaznivem dejanju, tožilstvo pa si je prizadevalo, da bi ju sodišče obsodilo zaradi načrtovanja umora. Višji sodniki so vse pritožbe zavrnili in potrdili odločitev okrožnega sodišča. S tem je kazen na leto zapora postala pravnomočna, vrhovni sodniki pa so jeseni 2014 odločili, da prvostopenjsko sodišče ne bi smelo tako drastično poseči v opis dejanja in očitka iz obtožbe ne bi smelo spremeniti v drugo dejanje, zato so obsodilno sodbo razveljavili in primer vrnili na prvo stopnjo. Vendar ne za oba. Z zahtevo za varstvo zakonitosti je uspel (le) Juhasov zagovornik Tomaž Bromše (kasneje je odvetniško togo zamenjal za sodniško), odvetniku Viktorju Osimu, ki je branil Bohaka, pa so jo vrhovni sodniki zavrnili, ker je v izrednem pravnem sredstvu napisal preveč. Čeprav je v zahtevi za varstvo zakonitosti Osim poudaril, da jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov in soglaša z navedbami zagovornika obtoženega Juhasa, mu vrhovni sodniki niso ugodili. Zavzeli so stališče, da bi se moral odvetnik v zahtevi za varstvo zakonitosti omejiti samo na bistvene kršitve določb kazenskega postopka, in ne uveljavljati (tudi) zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ker se to na vrhovnem sodišču ugotavlja le, če gre za obnovo postopka. Odvetnik Osim, strokovnjak za kazensko pravo, se je v pogovoru za Večer ob branju te odločbe držal za glavo. "Zakon o kazenskem postopku določa, da če sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti spozna, da so razlogi, zaradi katerih je odločilo v obdolženčevo korist, podani tudi v korist drugega obdolženega, ki pa izrednega pravnega sredstva sploh ni izkoristil, mora po uradni dolžnosti ravnati, kakor da je bila vložena," je advokat spomnil na pravno pravilo in napovedal: "S pritožbo na ustavno sodišče bomo uspeli." Imel je prav. Ustavni sodniki so odvetniku Osimu pritrdili, da je vrhovno sodišče kršilo načelo enakosti pred zakonom, ko je odločilo, da Bohak ne more biti deležen bonitet instituta beneficium cohaesionis (pravilo preprečuje, da bi bila odločba, ki se nanaša na dva ali več obdolžencev, različna za obdolžence, glede katerih je podano isto dejansko stanje, op. p.). Januarja 2017 je zato ustavno sodišče vrhovnemu naložilo, da mora o Osimovi zahtevi za varstvo zakonitosti odločiti znova.

Zaradi pripora bo terjal odškodnino

Glede na vsebino ustavne odločbe vrhovnim sodnikom ni preostalo drugega, kot da pravnomočno obsodilno sodbo razveljavijo tudi za obtoženega Bohaka, kar so naredili 6. aprila 2017. Ta datum je pomembno poudariti zato, ker imajo sodišča po tem, ko je bila obsodilna sodba razveljavljena na vrhovnem sodišču, v ponovljenem postopku samo dve leti časa za pravnomočni epilog. Mariborskemu sodišču ga je v ponovljenem sojenju za Bohaka zmanjkalo. Okrožno sodišče ga je zaradi dogovora o kaznivem dejanju tudi januarja letos obsodilo na leto zapora, a sodba ni postala pravnomočna. Zgodilo se je namreč, da je primer zastaral, še preden mu je sodišče vročilo pisni odpravek sodbe. Zato se višji sodniki na pritožbeni seji vsebinsko z očitki niso več ukvarjali, pač pa so pritrdili navajanju obrambe, da je treba obtožni akt zavrniti, ker kazenski pregon zoper Bohaka ni več dovoljen. Čeravno je bil Bohak de facto do grla vpleten v dogovarjanje o kaznivem dejanju, je de iure zdaj krivde povsem opran, država pa mu bo morala vrniti denar za odvetnika in plačati vse stroške postopka, v katerem je bil skoraj desetletje. A to še ni vse. Njegov zagovornik Žiga Pečuh iz odvetniške družbe Osim je ob našem preverjanju napovedal tudi: "Zaradi časa, prebitega za rešetkami, bomo od države terjali odškodnino."