Gordana Possnig
Celjsko sodišče je začelo na kazensko odgovornost klicati šesterico obtoženih, ki naj bi bili novembra 2011 povezani z vdiranjem oziroma poskusom vdiranja v informacijske družbe posameznih podjetij. Šlo je za vlom v informacijski sistem Luke Koper ter poskus vloma v informacijska sistema družb Simbio ter Celjski sejem. Obtoženi so Kristjan Žagar, Zoran Zorko, Franc Vodeb, Mitja Jontez, Mateja Korez in Katja Karlovšek, šesterica je obtožena različnih kaznivih dejanj.
Za dva obtožena je sodnik Zoran Lenovšek že sklenil postopek, in sicer za Katjo Karlovšek in Mitjo Jonteza. Karlovškova je bila obtožena pomoči pri pranju denarja in je s tožilstvom podpisala sporazum o priznanju krivde. Obsojena je bila na pogojno kazen osem mesecev zapora s preizkusno dobo dobo leta in pol. Doletela jo je tudi stranska denarna kazen v višini 950 evrov. Tudi Mitja Jontez se je za dejanja pokesal in s tožilstvom podpisal sporazum o priznanju krivde za kaznivi dejanji pomoči pri veliki tatvini in pranje denarja. Sodišče ga je obsodilo v skladu s sprejetim sporazumom na enotno kazen 19 mesecev zapora, kar sme odslužiti s 1150 urami dela v splošno korist. Ob tem mora plačati še stransko kazen v višini 3510 evrov. Podjetju Luka Koper pa mora vrniti 105 tisoč evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi.
Sodnik je opravil tudi predobravnavni narok za Kristjana Žagarja, ki ga obtožnica bremeni velike tatvine in dveh poskusov velike tatvine, on pa krivdo odločno zanika. Mateja Korez, obtožena tatvine in poskusa velike tatvine, se bo s tožilstvom še pogajala o morebitnem priznanju krivde, nakar bo sodišče predobravnani narok opravilo še zanjo ter za Zorana Zorka in Franca Vodeba, obtožena pomoči pri veliki tatvini v primeru Luke Koper in napeljevanja k pranju denarja.
S pomočjo tako imenovanega socialnega inženiringa in s pomočjo ustreznih programskih orodij so akterji zgodbe vstopili v informacijske sisteme gospodarskih družb. Glavni namen tega njihova delovanja je bil vstop v sistem elektronskega bančništva "napadenega" podjetja in nato prikrito nakazilo denarja s transakcijskega računa družbe na račun v za ta namen ustanovljene ali kako drugače pripravljene gospodarske družbe. V omenjenih primerih so storilci, kot so tedaj povedali kriminalisti (s primerom so ukvarjali celjski, koprski, ljubljanski in novogoriški kriminalisti), telefonsko oziroma preko elektronskih sporočil vzpostavili stik z uslužbenci gospodarske družbe, pooblaščene za ravnanje z elektronskim bančništvom. Lažno so se jim predstavljali kot predstavniki partnerja družbe, ki je v družbi dejansko izvajala vzdrževanje programske in podobne opreme. Storilci so nato na različne načine uslužbence prepričali, da so sami oziroma z njihovo pomočjo na računalnike namestili določeno programsko opremo. Z njo so si omogočili dostop do informacijskega sistema te družbe in v nadaljevanju dostop do elektronskega bančništva ter s tem prost dostop denarja družbe na transakcijskem računu.
