(INTERVJU) Damjan Apollonio: Letni dobiček kriminalnih združb dosega 110 milijard evrov

Slovenska policija je lani uspešno zaključila nekaj odmevnih kriminalističnih preiskav organizirane kriminalitete s področja prepovedanih drog, tihotapljenja ljudi, trgovine z ljudmi, trgovine z orožjem in izdaje uradnih podatkov. Vse preiskave so bile mednarodne in so potekale v tesnem sodelovanju s tujimi policijami. ​Začnimo kar z aretacijo domnevnih članov slovenske podružnice Kavaškega klana, ki je maja lani močno odmevala doma in tudi v tujini. Lahko rečete, da gre za eno največjih kriminalnih združb na slovenskih tleh do zdaj?

"Slovenska policija je v preteklosti že večkrat v sodelovanju s tujimi varnostnimi organi preiskala in prijela več kriminalnih združb, katerih člani so delovali tudi na območju Slovenije. O navedeni kriminalni združbi lahko le potrdimo, da gre za širšo mednarodno kriminalno združbo, ki je kazniva dejanja izvajala tudi na območju Slovenije, samo preiskavo pa so vodili kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada."

Novembra lani je bila na specializiranem državnem tožilstvu (SDT) aretirana uslužbenka, ki naj bi bila izdajala tajne podatke o kriminalističnih preiskavah osumljencem kaznivih dejanj. Nekateri, predvsem v zadevi slovenska celica Kavaškega klana, so zato še vedno na begu. Ali je izdaja tajnih podatkov pomenila tudi, da so bili ogroženi policisti, ki so delali pri določenih operativnih zadevah?

"O navedeni zadevi potekajo še postopki na sodišču, zato o njej ne moremo govoriti. Potrdimo lahko le, da je bilo v predkazenskem postopku, ki ga je usmerjalo SDT, ugotovljeno, da je imela oseba, ki je bila zaposlena na SDT, zaradi narave svojega dela dostop tudi do tajnih podatkov. In da je v nasprotju s svojimi dolžnostmi varovanja tajnih podatkov ter iz koristoljubja sporočala tajne podatke o kriminalističnih dejavnostih in o izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov nepoklicanim osebam, ki so jih sporočale naprej posameznim članom kriminalnih združb. Zaradi tega je bila uspešnost nekaterih kriminalističnih preiskav okrnjena. Vendar pa policija sproti in konstantno prilagaja svoje ukrepe, saj ob zaznanih deviantnostih nemudoma izvaja aktivnosti z namenom preprečevanja in odkrivanja ter prijetja storilcev takih kaznivih dejanj."

Zadnje čase pogosto slišimo, kako je slovenska policija prijela člane mednarodnih kriminalnih združb, ki so izvajala kazniva dejanja s področja organiziranega kriminala. V čem se organizirani kriminal razlikuje od navadne kriminalitete?

"Slovenska policija za opredelitev organizirane kriminalitete uporablja Europolovo definicijo, ki zahteva obstoj štirih stalnih in dveh spremenljivih kriterijev, da lahko govorimo o obstoju organizirane kriminalne združbe. O stalnih kriterijih govorimo, ko so v kriminalni dejavnosti združene najmanj tri osebe, ko združba deluje dalj časa ali za nedoločen čas, ko izvršuje kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in ko si pridobi premoženjsko korist ali družbeno moč. O spremenljivih kriterijih pa govorimo, ko kriminalna združba uporablja interna pravila ravnanja, uporablja nasilje, deluje koruptivno, vpliva na medije, gospodarstvo, javno upravo ali politiko, deluje podjetniško in mednarodno, je vpletena v pranje denarja ter drugo."

Kako pa je z organiziranostjo in zaslužki kriminalnih združb?

"Po Europolovih podatkih dosega letni dobiček kriminalnih združb, ki izvajajo kazniva dejanja organizirane kriminalitete, približno 110 milijard evrov. Organizirane mednarodne združbe so inovativne in se hitro prilagodijo spremembam, da njihova nelegalna dejavnost lahko nemoteno poteka naprej in da se njihovi zaslužki večajo. Prav v času ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije je bil opazen porast uporabe tako imenovanega digitalnega tihotapljenja; to je tihotapljenje s pomočjo aplikacij, nameščenih v telefonih, komunikacija preko družbenih omrežij in zaščitenih kanalov oziroma raznih telekomunikacijskih aplikacij. Prav želja po večjem in hitrem zaslužku je vzrok, da se tudi v Sloveniji pojavlja čedalje več oseb, ki želijo z izvrševanjem kaznivih dejanj, predvsem pa s trgovino s prepovedano drogo in tihotapljenjem ljudi, doseči boljši status, ki se odraža skozi prepoznavnost, dobrine in boljši finančni status, tudi v kriminalnem podzemlju."

Kakšna je razlika med kriminalnimi združbami in na primer mafijo, po kateri je predvsem bolj znana Italija?

"Kriminalna združba je organizacija, ki združuje člane ne glede na njihovo etnično pripadnost in se ukvarja z različnimi nezakonitimi dejavnostmi. Mafija je zgodovinski izraz, ki izvira s Sicilije, iz Italije. Značilno za mafijo je, da jo sestavljajo člani, ki večinoma pripadajo razširjeni družini z jasno določeno hierarhijo in nadzorom. Struktura, organiziranost in načini delovanja organizirane kriminalitete in kriminalnih združb se stalno prilagajajo ne samo tehnološkim, temveč tudi družbenim, političnim in drugim okoliščinam, v katerih delujejo. Zaznava se transformacija rigidnih struktur tradicionalno hierarhično organiziranih kriminalnih združb v vse bolj fleksibilne oblike začasnega, oportunistično naravnanega sodelovanja. V Sloveniji smo že zaznali delovanje italijanskih mafijskih skupin, predvsem s področja izvrševanja kaznivih dejanj ponarejanja denarja in ustanavljanja tako imenovanih fiktivnih podjetij z namenom pranja denarja".

Kakšne so vloge slovenskih kriminalnih združb v mednarodnem prostoru? Kateri so njihovi najbolj donosni posli?

"V Sloveniji s področja organizirane kriminalitete izstopajo kazniva dejanja v povezavi s tihotapljenjem in prodajo prepovedanih drog, trgovine z ljudmi, tihotapljenja ljudi in orožja.

Pri nas člani kriminalnih združb običajno delujejo kot organizatorji in izvajalci kaznivih dejanj. Ukvarjajo se z organizacijo, logistično podporo in tudi s samim izvajanjem kriminalne dejavnosti, predvsem s področja tihotapstva in prodaje prepovedanih drog ter tihotapljenja ljudi. Povezujejo se s kriminalnimi združbami iz drugih držav, tako držav Zahodnega Balkana kot držav članic EU. Večji del protipravno pridobljenega premoženja organiziranih kriminalnih združb izhaja iz dejavnosti izvrševanja kaznivih dejanj s področja tihotapstva in prodaje prepovedanih drog ter tihotapljenja ljudi."

Je tako imenovana balkanska ruta, balkanska pot, še vedno aktualna za tihotapljenje?

"Po balkanski poti kriminalne združbe, ki delujejo v okviru mednarodnih tokov prepovedanih drog, tihotapljenja ljudi, orožja in cigaret ter drugih dejavnosti, uporabljajo območje Republike Slovenije predvsem za tranzit in hiter premik blaga in oseb med izvornimi in ciljnimi regijami. V zadnjih letih smo opazili trend, da mednarodne kriminalne združbe Slovenijo uporabljajo tudi kot državo, v kateri se zadržujejo, sestankujejo in celo skladiščijo prepovedano blago (cigarete, orožje, prepovedano drogo), in sicer z namenom nadaljnje distribucije v druge države. Glede tihotapljenja ljudi lahko rečem, da se glavne poti ilegalnih tokov spreminjajo in se prilagajajo trenutnim varnostnim razmeram na posameznih območjih. V države EU vodi več ilegalnih poti, med katerimi je za Slovenijo najbolj aktualna balkanska pot z izhodiščem v Turčiji. Prav geostrateški položaj Slovenije in glavne komunikacijske poti vplivajo na velik pritisk ilegalnih tokov preko Slovenije, saj ta za večino ilegalnih prebežnikov pomeni tranzitno državo oziroma vstopno točko na območje EU."

Tihotapljenje ljudi prinaša tudi izkoriščanje žrtev trgovine z ljudmi in zlorabo prostitucije. Kako je s tovrstnimi kaznivimi dejanji pri nas?

"Obravnavanje omenjenih kaznivih dejanj je odvisno predvsem od proaktivnih dejavnosti policije, usmerjenih v zaznavo teh kaznivih dejanj in prepoznavo oziroma identifikacijo žrtev. Zaradi epidemije je morala policija preiskovalne aktivnosti nekoliko preusmeriti, predvsem zaradi nezakonitih migracij. Kljub temu da je policija leta 2020 izvedla manjše število preiskav s področja kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, je bilo 2021. v preiskavah zaznanih več tovrstnih kaznivih dejanj kot v predhodnem obdobju. Lani je policija v petih preiskavah obravnavala 41 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi (2020. leta 29), v osmih preiskavah pa 19 kaznivih dejanj zlorabe prostitucije (leta 2020 eno kaznivo dejanje). Navedeni statistični podatki kažejo na bistveno povečanje aktivnosti policije na tem področju."

Francoska policija je konec leta 2020 vdrla v sky komunikacijo kriptiranih telefonov in prestregla milijardo sporočil, ki jih je potem poslala Europolu, ta pa državam članicam. Ali to pomeni, da komunikacija prek kriptiranih telefonov, ki jih uporabljajo člani kriminalnih združb, zanje ni več varna?

"Preiskovanje kaznivih dejanj organizirane kriminalitete je izredno kompleksno, saj zadnjih nekaj let kriminalne združbe kazniva dejanja izvajajo tudi preko tako imenovanega darkneta (temnega spleta) in s pomočjo kriptiranih telekomunikacijskih naprav, ki so danes eno ključnih orodij mednarodnih kriminalnih združb za ilegalno trgovanje z drogami in orožjem ter za druge ilegalne dejavnosti. Slovenska policija v sodelovanju s tujimi policijami za učinkovito opravljanje svojega poslanstva prilagaja svoje delovanje, predvsem zaradi uporabe sodobnih tehnoloških rešitev."