Vodenje mariborske policijske uprave ste prevzeli pred štirimi meseci. Kakšne rezultate dela lahko pokaže ta uprava? Začniva pri prometni varnosti.
"Če pogledamo samo številke, ne morem reči, da je prometna varnost dobra, saj nas na to opozarja že število mrtvih. Letos imamo več mrtvih, kot jih je bilo v lanskem letu, trenutno je smrtnih žrtev v prometu 19, lani jih je bilo v primerljivem obdobju 13. Beležimo majhno povečanje števila prometnih nesreč s hudimi in lažjimi poškodbami, nasploh se nam je število nesreč povečalo za štiri odstotke. Kar se tragičnih nesreč tiče, njihova struktura kaže, da bi nanje policija lahko imela zelo majhen vpliv. Manj je tovrstnih nesreč, v katerih bi bil prisoten alkohol, ki je bil v preteklosti eden glavnih vzrokov za nesreče. S številkami sicer ne moremo biti zadovoljni. Policija pa promet redno nadzira. Aktivnosti torej izvajamo."
V načrtih za prihodnost je ustanovitev specializirane enote avtocestne policije Maribor. A po načrtih z njo mariborska prometna policija izgubila polovico sistemiziranih delovnih mest. Res je, da jih je zdaj zasedenih nekaj več kot to, kar bi po načrtih še ostalo. Vas to zmanjševanje skrbi?
"Na našem območju enote avtocestne policije še ni, predvidena je v prihodnjem letu. Ali bo to realizirano v roku ali ne - pustimo se presenetiti. Koncept delovanja avtocestne policije je zamišljen na način, da bodo ti policisti, ko bodo prisotni na tem območju, pokrivali območje avtocestnega kraka na našem območju. Zato menim, da lahko kvečjemu prispevajo k večji varnosti na cestah, predvsem avtocestah. Naše delo pa se bo potem osredotočilo na regionalne in lokalne ceste, tiste, kjer se prometna problematika še posebej zazna. Menim, da je koncept avtocestne policije, kot je zastavljen, dober, pokazalo pa se bo, ko bo zaživel."
Zaradi omejitev, povezanih s širjenjem koronavirusa, policija v lanskem letu zaznava manj kriminalitete, predvsem te, ki ljudi najbolj prizadene, kot so vlomi in tatvine. Velja to tudi za območje mariborske policijske uprave?
"Naša preiskanost splošne kriminalitete je rekordno visoka, je 56-odstotna, v lanskem letu je bila 47-odstotna. Smo pa zaznali manj kriminalitete tudi na račun dejstva, ki ste ga izpostavili, saj so bili ljudje več doma, gre predvsem za premoženjsko kriminaliteto. Na področju vlomov v hiše in stanovanja beležimo velik padec števila teh dejanj, gre za padec približno dveh tretjin, če govorimo skozi številke. Prihaja pa obdobje krajšanja dni, ko se nam glede na minule izkušnje ta del kriminalitete poveča. Zato bi na tem mestu pozval občane, naj poskrbijo za varnost svojega premoženja. Prav tako naj bodo pozorni na drzne tatove, ki delujejo v parih ali skupinah in med tem, ko eden zamoti občana, ga drugi okrade. Na to smo pozorni tudi policisti, ki nam je prijetje in procesiranje storilcev ključna naloga."
Na področju javnega reda in miru ste imeli nekaj dela ob protestih, ki so bili v času lockdowna v Mariboru. Zdaj je v Mariboru - glede na dogajanje v prestolnici - mirno.
"Drži, srečali smo se in se občasno še vedno srečujemo s protesti. A razen posameznih kršitev zakona o varstvu javnega reda in miru, zakona o nalezljivih boleznih ter zakona o javnih zbiranjih nismo zaznali nič hujšega, kakšnih kaznivih dejanj na primer. Veseli smo, da kakšne hujše kršitve javnega reda in miru nismo obravnavali, kakšnega poškodovanja tuje stvari ali ogrožanja varnosti. Zdaj se pač dogaja v Ljubljani."
Ampak, a ste pripravljeni, če bi se protesti razširili še v Maribor?
"Policija mora biti vedno pripravljena, ljudje to pričakujejo. Prilagajamo se varnostni situaciji. Zavedamo se, da na Policijski upravi Maribor nismo imuni za to dogajanje, a mislimo, da se nam protesti, kot so se zgodili leta 2012 v Mariboru, ne morejo ponoviti. Takrat je bil razlog za proteste drugačen, kot je razlog danes."
Pripadniki posebne enote policije iz Maribora pa pomagajo pri dogajanju v Ljubljani.
"Ljubljani pravzaprav pomagamo vsi, tudi naši policisti."
Na nedavnem varnostnem sosvetu občine je bilo največ govora o pešconi v Mariboru. Župan je napovedal vojno skuteristom. Ki jih ustavlja kar sam. Kako to komentirate?
"Če smo se odločili za pešcono, je prav, da so v pešconi tisti, ki tja sodijo. Skuter tja ne sodi. Vsi si želimo, da prometa s skuterji v pešconi ne bi bilo. Že v preteklosti smo zaznali te kršitev in v zvezi z tem že ukrepali, zdaj pa je to bilo posebej izpostavljeno na seji mestnega sveta in kasneje na varnostnem sosvetu. Kar se pa župana tiče: država ima pristojne službe, ki imajo svoja pooblastila, med drugimi je policija tista, ki skrbi za red in disciplino ter ima možnost sankcioniranja. Župan ima svojo redarsko službo in v vsakem primeru mu odsvetujemo, da bi sam poskušal delati red. Župan lahko s svojim zgledom in obnašanjem sam vpliva na to, kako se bodo obnašali njegovi občani. Želimo mu, da je pri tem uspešen. Policija pa seveda že je in bo izvajala nadzor v pešconi in ukrepala v skladu z zakonodajo."
Ko že omenjate župana in zgled - kolesarji morajo v pešconi voziti s hitrostjo pešca. A kar nekaj občanov je opozorilo, da je župan na kolesu veliko prehiter, nemalokrat pa tudi telefonira med vožnjo. Ste ga že kdaj obravnavali za kakšen prekršek?
"Kakšnega uradnega obvestila o tem nismo nikoli prejeli, zavedamo pa se, da to, kar sprašujete o županu, najverjetneje drži. Z vidika zgleda za ljudi bi županu svetovali, da spoštuje cestnoprometne predpise. Župan ni izvzet, če bi se znašel v policijskem postopku, bi bil zoper njega izveden ustrezen ukrep."
Kako je s kadrovsko zasedbo na mariborski policijski upravi. Se soočate s pomanjkanjem policistov?
"Želeli bi si več kadrov. Policija je kadrovsko podhranjena, a ne do te mere, da ne bi mogli operativno obvladovati situacije na terenu. V zadnjem obdobju je vpis na policijsko akademijo višji, tako da se nadejamo, da bomo iz te kvote tudi na Policijski upravi Maribor dobili sveženj policistov. Nekaj jih bo zagotovo prišlo. Odhodov iz policije, razen tistih, ki so vezani na upokojitev, sicer v zadnjem času ne beležimo oziroma jih je zelo malo. Vsaka dodatna okrepitev pa je dobrodošla, saj si potem lahko ne nazadnje policija privošči tudi več preventivnih aktivnosti in že s samo prisotnostjo pozitivno vpliva na varnostno situacijo."
Kaj bi se zgodilo na mariborski policijski upravi, če bi 1. oktobra obveljalo, da se testiranje umakne kot pogoj za prihod na delo?
"Bilo bi težko, ampak smo bili pripravljeni, smo se organizirali. Cepljenih je okoli 60 odstotkov zaposlenih na naši upravi, tudi prebolevnikov je kar nekaj. Ne bi bilo lahko, ampak bi zmogli."
Kako je z zlorabo drog na območju mariborske policijske uprave. Se katera od drog pojavlja pogosteje kot druge?
"Situacija je obvladljiva. Številke kažejo, da imamo manj zaznanih prekrškov na tem področju letos kot lani, če pogledamo segment celotne države in pa nam primerljive policijske uprave, kot sta Ljubljana in Celje, smo, si upam trditi, še zmeraj uspešni na tem področju. Kaznivih dejanj je evidentiranih sicer nekaj več v letošnjem letu kot lani, predvsem zato, ker ta dejanja niso vezana zgolj na posest, ampak tudi na dokazovanje medsebojne preprodaje. Nismo imuni za prisotnost heroina, kokaina, a da bi kje posebej izstopala prisotnost teh dveh zelo hudih drog, tega za zdaj ni."
Policisti še kar žanjete konopljo. Vse več pa je pobud za legalizacijo, ne nazadnje tudi sodna praksa dviguje količini prepovedane konoplje kot prag za kaznivo dejanje. Kakšen je vaš odnos do te substance?
"Do drog imam ničelno toleranco. Vse dokler bo konoplja spadala v skupino prepovedanih drog, jo bo policija tako tudi obravnavala. Sodišča imajo to pravico, da dvigujejo ta prag, policija pa bo usklajeno sledila temu, da je konoplja pač še zmeraj na seznamu drog. In bomo temu primerno tudi izvajali postopke. Pri večji količini te prepovedane konoplje pa je ne nazadnje tožilstvo tisto, ki usmerja naš predkazenski postopek in nam daje jasne smernice, ali gremo v smeri prekrška ali kaznivega dejanja."
Ker ste omenili tožilstvo, kako ste zadovoljni s sodelovanjem z obema tožilstvoma na območju mariborske policijske uprave, mariborskim in ptujskim?
"Na to sodelovanje za zdaj nimamo pripomb. Za vsako posamezno zadevo se je treba pogovoriti in dogovoriti, na načelni ravni pa je sodelovanje dobro."
Ilegalne migracije zmeraj prisotne
Nekaj časa se je val ilegalnih migracij selil bolj na zahodni del Slovenije, zdaj pa naj bi se znova preusmeril tudi na območje, ki ga pokriva mariborska policijska uprava.
"Mejna problematika je bila na območju Policijske uprave Maribor ves čas prisotna, včasih bolj, včasih manj. Trenutno beležimo nekoliko porasta, a smo še zmeraj na točki, ko se razmere še obvladujejo. Zadeve tudi dokaj uspešno obravnavamo, prijeli smo kar nekaj tihotapcev ilegalnih migrantov. Ta problematika je v drugih upravah za zdaj še zmeraj bolj prisotna, če pogledamo Koper in Novo mesto."
V preiskave posameznih primerov se je ujelo tudi nekaj policistov, če za primer izpostavim zgolj zadnjo preiskavo zaradi trgovine z ljudmi v šentiljskem lokalu Tropicana. Vrh policije ima že od nekdaj zelo strogo kaznovanje takih policistov, ki prestopijo prag zakonitosti, kaj pa vi? Koliko postopkov zoper policiste vodite trenutno?
"Zame je nedopustno, da policisti prestopijo na drugo stran zakona. Tega si želim čim manj oziroma bi bilo najbolj prav, da tega sploh ne bi bilo. Treba pa je vedeti, da je treba vsak konkreten primer obravnavati posebej, pregledati in presoditi, kam zadevo zapeljati. Ne nazadnje je treba zadevo dokazati, stvar mora stati s primernimi dokazi. Ničelna toleranca do teh ravnanja je še zmeraj in vedno bo, ukrepi pa bodo pri vsak primeru različni.
Koliko takšnih policistov imamo, vam ne morem povedati, vodimo pa trenutno osem notranjevarnostnih postopkov. Ti se potem različno zaključujejo, nekateri se preverjajo brez posledic za policiste, nekateri pa tudi ne, zato so na voljo opozorila pred redno odpovedjo zaposlitve, pa tudi izredne odpovedi, če je teža kaznivega dejanja tako huda."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
