Izrek sodbe: Priznala, da jo je v Hrastovcu hotela umoriti

Ko je mariborsko sodišče v sredini junija na kazensko odgovornost poklicalo 36-letno Matejo N., obtoženo, da je na zaprtem oddelku socialnozdravstvenega zavoda Hrastovec 26. marca letos poskušala umoriti 49-letno sostanovalko, je sodnica Maša Blažeka na predobravnavnem naroku podvomila o tem, da obtožena razume dogajanje v sodni dvorani. Mateji N. je dala pravni pouk, ona pa jo je prekinjala in ponavljala: "Nisem kriva!"

Obtožena je psihiatrične obravnave deležna že dvajset let, njena globalna raven duševnega razvoja in funkcioniranja naj bi bila na ravni dvanajstletnega otroka, so v preteklosti ocenili strokovnjaki. Psihiater Mladen Vrabič, ki ga je sodišče angažiralo v sodni preiskavi zaradi incidenta v zavodu Hrastovec, pa je ocenil, da je bila sposobna razumeti pomen in posledice svojega ravnanja in da se je bila zmožna obvladovati. Prav na podlagi tega mnenja je tožilstvo zoper Matejo N. vložilo obtožni akt in ne predloga za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja. "Dejanje je storila na zahrbten način. Ko je oškodovanka spala na hrbtu, jo je poskušala zadušiti. Oškodovanka se je zbudila in jo odrinila od sebe, zato je dejanje ostalo pri poskusu," je junija iz obtožnice prebrala tožilka Nevenka Berdnik.

​Zmanjšana prištevnost, vendar ne bistveno

Vendar sodnica Maša Blažeka ni hotela odpreti obravnave, dokler se ne razčisti, ali je obdolžena sploh sposobna sodelovati v kazenskem postopku. Tako previdna je bila iz razloga, ker je imela v sodnem spisu mnenje psihiatra Bojana Filipiča. Ta je obdolženo v preteklosti pregledal za potrebe drugega postopka, ki je potekal pred okrajnim sodiščem v Lenartu. Očitala se ji je povzročitev lahke poškodbe, ker je menda v zavodu Hrastovec nekega varovanca udarila s coklo. Vendar je bila v tem postopku na koncu izključena kaznivost, ker je psihiater Filipič ugotovil, da Mateja N. ni sposobna pravilno in popolnoma razumeti pravnih poukov v sodnem postopku in sodelovati v kazenskem postopku. Vrabičeve ugotovitve glede sposobnosti Mateje N. za sodelovanje v postopku zaradi poskusa umora so bile nasprotne od Filipovičevih, zato je sodnica za oceno o tem angažirala še komisijo za fakultetna izvedeniška mnenja. Obdolženo je pregledal psihiater Peter Pregelj in se z oceno o sposobnosti sodelovanja obdolžene v kazenskem postopku bolj približal Vrabiču. Pojasnil je, da Mateja N. sicer potrebuje pomoč pri razumevanju, a da je sposobna razumeti potek postopka in pravni pouk. O stanju obdolžene v času kaznivega dejanja pa je Pregelj v mnenju zapisal, da je bila njena zmožnost razumevanja pomena dejanja in posledic le-tega sicer zmanjšana, vendar ne bistveno. Enako je ocenil glede sposobnosti samoobvladovanja obdolžene v času kaznivega dejanja, torej da je bila ta sposobnost zmanjšana, a ne bistveno.

​Priprta na forenzični psihiatriji

Mariborsko sodišče je nadaljevanje predobravnavnega naroka izpeljalo v začetku minulega tedna. Mateja N. tokrat ni prekinjala sodnice. Poučena, kaj je zapisal psihiater, ki jo je nazadnje pregledal, se je odločila za priznanje. Dejanje je tudi obžalovala in se zanj opravičila. Zaradi tega in zaradi vseh drugih olajševalnih okoliščin (še nikoli prej ni bila kaznovana, dejanje je ostalo pri poskusu, ravnala je v stanju zmanjšane prištevnosti), je tožilka za obdolženo predlagala kazen pet let zapora, sodnica Maša Blažeka pa je bila še malo bolj popustljiva in odločila, da je za Matejo N. primerna kazen štiri leta in osem mesecev zapora. Prestajala ga bo v zaporu na Igu, kamor jo bodo odpeljali iz enote za forenzično psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, kjer je bila priprta v varovani sobi, ker je nagnjena k samopoškodbenemu vedenju.