Vesna Lovrec
Vrhovni sodniki Branko Masleša, Barbara Zobec in Kristina Ožbolt so pritrdili obrambi Franca Kanglerja, da mu zaradi sporne zaposlitve njegove podžupanje Astrid Bah na Javnem medobčinskem stanovanjskem skladu (JMSS) Maribor ne morejo več soditi v Mariboru. Senat vrhovnega sodišča je ugotovil okoliščine, ki bi lahko zbujale dvom o nepristranskosti mariborskega sodišča. Zato se proces zdaj seli na Okrajno sodišče v Novem mestu, ki spada pod Višje sodišče v Ljubljani, je prva poročala Pop TV.
Odvzel pogoje za razpis sojenja
Zgodba o Kanglerjevem domnevnem vplivanju na direktorico JMSS Maribor Tanjo Vindiš Furman, ki je Bahovo vzela v službo, se vleče že deset let. Zaradi te afere je bil Kangler že pravnomočno obsojen na pogojnih sedem mesecev zapora, vrhovno sodišče pa je lanskega maja sodbo razveljavilo, ker je presodilo, da so bili prisluhi, na katerih je temeljila sodba, nezakonito uporabljeni v procesu. S to odločitvijo se je pričakovalo, da tožilstvo v vnovičnem sojenju ne bo več vztrajalo pri prisluhih, vendar višja tožilka Januša Kušar Rotman ni popustila. Februarja letos, ko je Kangler znova stopil pred okrajno sodnico Alenko Golčer, je tožilka na predobravnavnem naroku vztrajala, da argumenti vrhovnega sodišča o tem, da je tožilstvo zamudilo dveletni rok za pričetek kazenskega postopka, niso prepričljivi. Odvetnik nekdanjega mariborskega župana Peter Žnidaršič je menil nasprotno. Zato je terjal izločitev prisluhov in sodnice Golčerjeve, hkrati pa v kazenski spis vložil tudi predlog za prenos pristojnosti primera Astrid Bah na drugo sodišče, zunaj območja Višjega sodišča v Mariboru. S tem je Okrajnemu sodišču v Mariboru odvzel pogoje za razpis ponovljenega sojenja, saj je spis zaradi odločanja o prenosu pristojnosti romal na vrhovno sodišče. Tam so sodniki 9. julija prikimali navajanju Kanglerja in njegovega odvetnika, da so se v postopkih zgodile številne kršitve in da mu pred Višjim sodiščem v Mariboru ter pred okrajnimi sodišči z njegovega območja ne bo zagotovljeno pošteno sojenje. V obrazložitvi je senat vrhovnih sodnikov sicer zapisal, da Kanglerjevo nezadovoljstvo s preteklim odločanjem v kazenskem postopku zoper njega samo po sebi ne more predstavljati tehtnega razloga za prenos pristojnosti.
Okrnjen videz nepristranskosti
"Pri ugotavljanju, ali utegne biti okrnjen videz nepristranskosti Višjega sodišča v Mariboru, ni mogoče spregledati, da je v konkretnem primeru (Astrid Bah, op. p.) že odločalo o pritožbi zoper sodbo prve stopnje. Pri tem je glede ugotavljanja kršitev večkrat zavzelo za obdolženca neugodna stališča. Hkrati pa se je večina v pritožbi uveljavljanih kršitev pozneje izkazala za utemeljena," je opozorilo vrhovno sodišče, ki pa je pred tremi leti v istem primeru predlog obrambe za prenos pristojnosti sicer zavrnilo. Letos in takrat je obramba imela za pristranskega predvsem mariborskega sodnika Janeza Žirovnika, češ da ne bi smel podpisati odredb proti Kanglerju, ker sta bila v preteklosti pogosto v konfliktu. Vendar vrhovi sodniki leta 2016, ko so odločali o prenosu pristojnosti, obdolženemu niso dali prav. "Zunanji videz nepristranskosti ni neka abstraktna kategorija, temveč mora biti v vsakem posameznem primeru povezan s konkretnimi okoliščinami, ki bi v tej zadevi lahko vzbujale objektiven strah, da sodišče ni nepristransko," so takrat zapisali v odločbi. Zdaj, ko ima Kangler od 21 postopkov odprte le še primere Astrid Bah, Farmadent in Lutkovno gledališče, drugi pa so so se končali njemu v prid, so vrhovni sodniki o primeru Astrid Bah zapisali, da obravnavana zadeva "bistveno odstopa od primerljivih zadev iz dosedanje sodne prakse, hkrati pa so v tem primeru podane druge okoliščine, ki bi lahko vplivale na zaupanje, ki ga mora z vidika videza nepristrankosti uživati sodišče pri obdolžencu in pri povprečno razumni javnosti".
"Vsa leta smo skušali mariborskim sodiščem dopovedati, da ne morejo zagotoviti poštenega in pravičnega sojenja," se je na odločitev odzval Kanglerjev odvetnik Žnidaršič in priznal, da ga je odločitev presenetila, glede na to, da v preteklosti obramba s predlogom za prenos pristojnosti ni uspela.
Na katere vse "podane druge okoliščine" je tokrat mislilo vrhovno sodišče, odvetnik ni naštel, saj je bilo po njegovih besedah kršitev na mariborskih sodiščih nešteto, je pa pričakovano spomnil na okoliščino iz lanskega septembra, ko je murskosoboška sodnica podvomila o nepristranskosti sodnika Žirovnika. Bolj ko sodniškemu kolegu je verjela obdolženemu Kanglerju in njegovim pričam - nekdanjima poslancema Rudolfu Mogetu in Jožetu Jerovšku pa nekdanjemu načelniku mariborske upravne enote Željku Vogrinu. Njen sklep je po hitrem postopku postal pravnomočen, saj murskosoboški tožilec Drago Farič, ki je od mariborskega tožilstva prevzel obtožni akt v primeru Prestavitev kolektorja, ni izkoristil pravice do pritožbe. Sodnici tudi ni predlagal, da bi o tem, ali sta bila Žirovnik in Kangler res pogosto v konfliktu, ko je bil sodnik še uslužbenec Sove, Kangler pa predsednik parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami (KNOVS), zaslišala še koga razen prič, ki jih je predlagala obramba.
Primer drvi v zastaranje
Kaj bo z drugimi pričami iz KNOVS?
Če bi ponovljeno sojenje v primeru Astrid Bah steklo na mariborskem okrajnem sodišču, bi se to najbrž zgodilo. Na februarskem predobravnavnem naroku se je dalo sklepati, da je tudi sodnica Golčerjeva načrtovala o zatrjevanih nesoglasjih soočiti Žirovnika in Kanglerja. S tem in z zaslišanjem Jerovška in Mogeta se je strinjala tudi tožilka Kušar Rotmanova, a takrat predlagala, da je za razčiščevanje vprašanja, ali je šlo med Žirovnikom in Kanglerjem za konflikt osebne narave ali za strokovna razhajanja, treba zaslišati vse člane KNOVS, ki so sodelovali na sejah, kjer sta bila Žirovnik in Kangler, in vpogledati v zapisnike sej KNOVS od leta 1997 do 2006. Ali bo temu sledilo tudi novomeško tožilstvo, ki mu je mariborsko odstopilo spis, bo znano, ko bo Okrajno sodišče v Novem mestu razpisalo predobravnavni narok. Časa, da sodišče primer pripelje do pravnomočnosti, pa ni več dosti, ker 31. maja prihodnje leto zastara.
