Pred senatom Višjega sodišča v Mariboru je danes potekala javna seja, s katero je višje sodišče presojalo sodbo ptujskega sodišča, izrečeno Daoudu Saadaouiju 4. decembra 2013. Sodba je sicer kasneje postala pravnomočna, tudi vrhovno sodišče ni našlo nepravilnosti v tej zadevi, ustavno sodišče je bilo tisto, ki je razveljavilo odločitev vrhovnega in višjega sodišča in zadevo ponovno vrnilo v roke višjih sodnikov. Ti so na današnji seji pričakovali tudi obsojenega, a so iz zapora, kjer je že prestal šest let kazni, sporočili, da se seje ne želi udeležiti.
Saadaoui je bil na Ptuju obtožen in obsojen zaradi uboja očima Boštjana Habjaniča (dejanje je obtoženi storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, je ocenil izvedenec), in bil obsojen na sedem let zapora, izrečen mu je bil tudi ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, bil pa je oproščen stroškov postopka. Saadoui je dejanje priznal na predobravnavnem naroku, istega dne so mu na naroku za izrek kazenske sankcije izrekli sodbo.
Očim mu je večkrat grozil
Uboj, zaradi katerega Daaoud Saaoudi prestaja kazen, se je zgodil 22. julija 2013 v Hermancih pri Ormožu. Svojega očima je takrat 24-letni Slovenec alžirskih korenin večkrat zabodel, enkrat tudi v srce. Kot se je izkazalo, je očim tistega večera začel prepir, mladeniča je potiskal proti njegovi sobi in mu govoril, naj spakira in odide, grozil mu je tudi, da ga bo pretepel z bejzbolsko palico. Saaoudi je povedal, da ga je očim večkrat pretepel s palico, sploh ko mame ni bilo doma, grozil mu je tudi z motorno žago, večkrat je napadel tudi njegovo mamo. "V začetku, ko se je priselil k nama z mamo, je bilo v redu, sčasoma pa je postal nasilen," je na naroku povedal obdolženi, ki se je v preteklosti že tudi psihiatrično zdravil.
Razveljavitev
Sledila je ustavna pritožba, vložena je bila sredi leta 2014, in 4. julija letos je bila objavljena odločba, s katero so ustavni sodniki razveljavili pravnomočnost sodb Višjega sodišča v Mariboru in vrhovnega sodišča, ne pa tudi prvostopenjske sodbe ptujskega okrožnega sodišča. Osnovna ugotovitev je bila, da so se višji in vrhovni sodniki premalo poglobili v priznanje obtoženega, "zato je bila pritožniku kršena domneva nedolžnosti," so med drugim zapisali ustavni sodniki. Po njihovi oceni mariborsko višje sodišče ni preverilo, ali in kako je sodišče prve stopnje preizkusilo priznanje krivde v smislu jasnosti, popolnosti in podprtosti z dokazi, te pomanjkljivosti pa ni odpravilo niti vrhovno sodišče. Zdaj mora višje sodišče pojasniti, na kakšni podlagi je sklepalo, da lahko priznanje, kot ga je dal obtoženi Saaoudi, sprejme. Ustavni sodniki so še ugotovili, da sta tako višje kot vrhovno sodišče glede priznanja krivde upoštevala zgolj opis dejanja, kot je zapisan v izreku sodbe sodišča prve stopnje. V zvezi s tem je ustavno sodišče opozorilo, da mora biti za zagotovitev varstva domneve nedolžnosti presoja priznanja krivde vestna in poglobljena, kar v praksi pomeni, da mora sodnik preveriti jasnost in popolnost priznanja tudi tako, da obtoženega temeljito izpraša o dejstvih in poteku očitanega kaznivega dejanja. To je še posebej pomembno v primerih, če obtoženi navaja okoliščine, iz katerih bi sodišče lahko sklepalo, da je dogajanje potekalo drugače kot navaja obtožnica, oziroma bi celo lahko sklepalo, da je obtoženi priznal drugo kaznivo dejanje in ne očitanega.
Ločeno mnenje
Ustavno sodišče je v tem primeru odločalo v sestavi Rajko Knez, Matej Accetto, Dunja Jadek Pensa, Klemen Jaklič, Etelka Korpič Horvat, Špelca Mežnar, Marijan Pavčnik in Katja Šugman Stubbs. Slednja sta šesterici kolegov pritrdila v ločenem mnenju. Šugman Stubbsova je med drugim opozorila, da mora sodnik temeljito preveriti priznanje, tudi tako, da obdolženca pozove, da v laičnem jeziku opiše dejanje, ki ga priznava. Dodala je še, da tudi iz opisa v obtožnici izhaja, da bi zaradi dogajanja pred umorom dejanje potencialno lahko bilo uboj na mah, morda celo silobran. Ocenila je, da je prvostopenjsko sodišče opustilo dolžno skrbnost in ni dovolj raziskalo priznanja obdolženega, da bi lahko z dokaznim standardom prepričanosti sprejelo priznanje. Če o priznanju obstaja dvom, domneva nedolžnosti zahteva, da mora sodišče priznanje zavrniti in opraviti glavno obravnavo in na njej natančno raziskati dejansko stanje.
Po poročanju sodnice poročevalke Barbare Debevec je predsednica senata Simona Skorpik (tretja članica senata je bila Leonida Jerman) besedo dala odvetniku Kosu. Ta je predlagal razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in naj se v ponovnem postopku zasliši tudi mati obdolženega ter potem poda primerna kvalifikacija kaznivega dejanja, višji državni tožilec Zoran Klinc pa je senatu predlagal, naj v smislu navedb ustavnega sodišča višje sodišče ponovno preizkusi sodbo okrožnega sodišča in potem sprejme odločitev.
Sodba bo izšla pisno.
