Obtoženi je bil v času nesreče pod vplivom alkohola, drog in benzodiazepinov. Vozil je z več kot 2,1 promila, kar pomeni, da je bil močno vinjen. Njegova zmožnost obvladovanja ravnanja je bila ukinjena, zmožnost razumevanja, kaj počne, pa zelo prizadeta," je ta teden psihiatrični izvedenec Dragan Terzič povedal o stanju Jana Korošca, ko je 8. marca letos okoli 40 minut čez polnoč na Dunajski cesti pri semaforiziranem križišču z Vilharjevo v Ljubljani s passatom trčil v Milana Đukića in Mića Jožića, ki sta po prehodu za pešce prečkala cesto. Oba sta zaradi hudih poškodb umrla.
Iz psihiatričnega jezika prevedeno v pravniškega: Korošec, obtožen kaznivega dejanja nevarne vožnje, je bil v usodnih trenutkih neprišteven. Zagovornik Benjamin Peternelj je izvedenca vprašal tudi glede drugega očitka tožilstva, da ponesrečencema ni pomagal, ampak je odpeljal naprej. "Je bil v takšnem stanju sposoben učinkovite pomoči," ga je pobaral. "Ne," je bil kratek Terzič.
Avtomatska vožnja
Korošec je odvisnik od različnih psihoaktivnih substanc. Psihiatru je povedal, da je droge jemal že dolgo, najmanj nekaj mesecev pred nesrečo intenzivno. Da je to res, potrjuje podatek, da so ga po nesreči obravnavali na psihiatrični kliniki zaradi izrazitih abstinenčnih težav. Zdaj, v priporu, nima več niti substitucijske terapije (metadon). Terzič je sodišču sicer priporočal obvezno zdravljenje zaradi odvisnosti, omenjal je ambulantno obliko. In kakšni so njegovi obeti za prihodnost? Po izvedenčevih besedah je bila nesreča tako hud dogodek, da ima lahko izrazito močan motiv za dolgoročno abstinenco. Ali je nevaren v prometu, je bilo naslednje Peterneljevo vprašanje. "Če ne bo užival psihoaktivnih substanc, je verjetnost, da se kaj takega ponovi, minimalna. Tolikšna, kot velja za vse, v prometu se pač dogajajo nepredvidljive situacije," je odvrnil.
Korošec pravi, da se nesreče ne spominja. Terzič je povedal, da o njegovi izjavi dvomi oziroma da sumi, da se spominja več, kot priznava. Sodnica Špela Koleta ga je opozorila na izpovedi prič, da se je po nesreči zaletel v drog javne razsvetljave, potem spet vžgal avto, zapeljal vzvratno in nato peljal še okoli pet kilometrov, preden ga je ustavila policija. In da je imel med vožnjo vključeno navigacijo. Vse to bi vendarle lahko kazalo, da je vedel, kaj počne. Terzič je odgovoril, da ljudje v takšnem stanju sledijo cilju, ki ga imajo v glavi. Vozijo avtomatsko, ne morejo pa razumeti situacije v prometu. Ko je sedel za volan, se ni bil sposoben zavedati, v kakšnem stanju je. "Ni bil sposoben oceniti, da ni primeren voznik," je pojasnil. Na vprašanje, ali so bili obtoženemu znani učinki, kako nanj vplivajo droge in alkohol, pa je izvedenec odgovoril z "jasno". Korošec je kasneje pojasnil, da navigacije ni imel vključene oziroma jo je imel le "v ozadju". "A tega se pa spomnite?" ga je vprašala sodnica. "Vem, ker je nikoli nisem imel vključene," je zatrdil.
Trčil s hitrostjo 89 km/h
Zaslišali so tudi cestnoprometnega izvedenca Vekoslava Kamnikarja. Vztrajal je pri tistem, kar je zapisal že v izvedenskem mnenju: da je Korošec zbil pešca, ko je imel rdečo luč na semaforju in da je bila hitrost ob trčenju v okviru 89 kilometrov na uro oziroma najmanj 85 in največ 94 kilometrov na uro. Trčenje bi lahko preprečil, če bi vozil do 60 kilometrov na uro, seveda z močnim zaviranjem. Šestdeset je tudi omejitev hitrosti na tem delu Dunajske. Zagovornik ga je še vprašal, na kakšni razdalji bi ga lahko opazila pešca. Pojasnil je, da pešci ob zeleni na semaforju navadno na avte niso tako pozorni. Bi pa pešca, če bi pogledala desno, lahko videla vsaj sto metrov naprej po cesti.
Na sodišče so povabili tudi mamo obtoženega, vendar ni želela pričati. Sojenje se bo z zaslišanji nadaljevalo v ponedeljek.
