Korupcijska afera: Bančniki so terjali podkupnine v skupni višini 400 tisoč evrov

Po Sloveniji so cel včerajšnji dan potekale preiskave zaradi suma korupcije pri sklepanju bančnih kreditov. Kriminalisti so predkazenski postopek sprožili marca letos. Povod zanj je bila prijava enega od oškodovancev.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V osrčju preiskave je pristal vodja mariborske poslovalnice banke Lon Matjaž Majcan.
Sašo Bizjak

V Sloveniji odmeva nova afera v povezavi z domnevno sumljivimi bančnimi posli. Maribor, Ljubljano in Kranj je preplavilo 53 preiskovalcev Nacionalnega preiskovalnega urada in 57 kriminalistov različnih policijskih uprav. Na 26 naslovih so iskali dokaze o enajstih kaznivih dejanjih nedovoljenega dajanja daril in nedovoljenega sprejemanja daril. Vpleteni v sumljive bančne posle naj bi bili za odobritev posojil od posameznikov terjali podkupnine, ki se v skupnem znesku vrtijo okoli 400.000 evrov, pri čemer vse nedovoljene nagrade niso bile izplačane. 

Korupcijo prijavil ruški podjetnik

Kriminalisti so predkazenski postopek sprožili marca letos. Povod zanj je bila prijava enega od oškodovancev, je razkril direktor NPU Darko Majhenič. Oškodovanec je bil po naših podatkih lastnik podjetja Agroruše Veselin Djurović, ki je policiji prijavil ponujanje sumljivega posla, ni pa bil edini. Sum storitve kaznivega dejanja je 5. marca letos prijavila tudi Nova KBM, so potrdili na banki in izjavili, da so seznanjeni, da je eden od današnjih preiskovancev njihov nekdanji uslužbenec. Po besedah direktorja NPU so kriminalisti z uporabo klasičnih metod in tudi prikritih preiskovalnih ukrepov doslej ugotovili, da so bančniki kot protiuslugo za pridobitev posla zahtevali nedovoljeno denarno nagrado v določenem deležu posameznega posla. "Pri tem so od strank zahtevali od 2000 do 170.000 evrov," pravi Majhenič in še, da policija v okviru preiskave obravnava "pet bančnih osumljencev dveh bank - ene s sedežem v Mariboru in druge s sedežem v Kranju, vendar iz poslovalnice na območju Maribora".

V pridržanje enajst osumljenih

Koruptivnih dejanj v povezavi z odobritvijo in najemom posojil je skupaj osumljenih 13 ljudi. Z izjemo enega so policisti vsem odvzeli prostost. Eno osebo so popoldan izpustili, enajst jih je bilo ob zaključku redakcije še zmeraj pridržanih. Kot pravi Majhenič, so preiskovalci z uporabo klasičnih policijskih metod in tudi prikritih preiskovalnih ukrepov ugotovili, da je šlo v večini primerov za odobravanje posojil za nakup nepremičnin, v dveh primerih pa za prestrukturiranje oziroma reprogramiranje finančnih obveznosti dveh gospodarskih družb.
Kot smo izvedeli neuradno, sta se v osrčju preiskave znašla mariborski notar Gorazd Šifrer in vodja mariborske poslovalnice banke Lon Matjaž Majcan. Med preiskovanimi naj bi bila tudi njegova življenjska sopotnica, po neuradnih, a zanesljivih podatkih sta med osumljeni tudi Martin Kandrič iz Nove KBM pa tudi Peter Kavčič, nekdanji nadzornik v Novi KBM. Kriminalisti so po naših podatkih hišno preiskavo opravili tudi pri še bolj znanem bančniku Igorju Šujici, ki kot vodja prodajne regije trenutno dela v banki Sparkasse, ki pa v preiskavo ni vključena.

So v banki hudi spodrsljaj zaposlenemu odpustili samo zato, da ne bi ogrozili kriminalistične preiskave?
Sašo Bizjak

Kaj je bil modus operandi

Modus operandi bančnikov je bil, da so iskali podjetja v težavah in jim obljubljali, da jim lahko uredijo kredite, s katerim bi izplavali iz težav. V zameno za to so terjali različne provizije, izsiljevalski posel pa poskušali legalizirati s sklenitvijo pogodb pri notarju Šifrerju. Za lažjo predstavo, kako je potekala organizacija koruptivnega posla, predstavljamo le dva od primerov. Matjaž Majcan iz banke Lon je bančnemu kolegu iz Nove KBM Kandriču pomagal na način, da je od podjetnika Djurovića konec januarja letos zahteval nedovoljeno nagrado v višini 170.000 evrov, in sicer v zameno, da mu bodo pomagali urediti odpis terjatev do njegove družbe pri Novi KBM v višini 1,7 milijona evrov. Notar Šifrer se je v zgodbo vključil na ta način, da je Djurovića prepričeval, naj zaupa Majcanu, in mu razložil, da bodo pogodbo sklenili v notarski obliki, denar pa se bo deponiral v njegovi pisarni, saj brez izpolnitve pogojev notarskega sporazuma ni možno, da bi Majcan denar prevzel. Na podoben način so bančniki v sumljivi posel že lansko jesen vpletli tudi direktorja Komunaprojekta Ivana Bezjaka, ki je za razliko od Djurovića pristal v korupcijo in pri notarju Šifrerju nedovoljeno nagrado tudi deponiral. Ko se je to zgodilo, je Šifrer pripravil notarski sporazum o deponiranju nagrade in v nadaljevanju del nagrade v višini približno 50.000 evrov nakazal na račun Matjaža Majcana.
Seveda ima Bezjak zdaj status osumljenca. Med osumljenimi so zaradi korupcije z bančniki pristali tudi direktorica družbe K2 finance Marjetka Tominc, lastnik družbe Gokop, d.o.o., Renato Hlade in tudi Miha Recek, direktor podjetja Aurom Metal d.o.o. Z nekaj naštetimi smo poskušali priti v stik, a so bili telefoni nedosegljivi, saj so bili do zaključka redakcije, kot že rečeno, pridržani.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta