Policija je v klubu Marina tajno delovala od decembra 2017 do januarja 2019, ko so aretirali obdolžene in klub zaprli. Foto: Damijana ŽIŠT
Tajnim delavcem nismo nikoli naročili, da morajo imeti v klubu Marina spolne odnose, sicer pa so sami vedeli, da seks z ženskami v klubu ne pride v poštev. Dvakrat sta tajna delavca plačala po 140 evrov le za druženje z eno od tedaj še osumljenih žensk po imenu Roxy, do seksa pa ni prišlo, za to niso imeli dovoljenja," je na današnjem nadaljevanju sojenja v tako imenovani zadevi Klub Marina, ki že nekaj mesecev poteka na koprskem okrožnem sodišču, povedal koordinator policijske akcije v tej zadevi, kriminalist Zdenko Cindrič iz Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Zgodba okoli kluba Marina pri Ajševici v Novi Gorici, kjer so predlani januarja policisti zaradi suma, da se v elitnem klubu dogajata zloraba prostitucije in trgovina z ljudmi, opravili več hišnih preiskav in aretacij, je na koprskem sodišču zaradi obsežnosti razdeljena na tri dele. Prvi, ki jim sodijo zaradi kaznivega dejanja zlorabe prostitucije, so trije podjetniki. Sergej Racman, ki ima stalno bivališče sicer na Slovaškem, Jože Kojc in Dejan Šurbek, oba iz Štajerske, ter nekdanja direktorica podjetja Welnes & spa Klub Marina iz Ajševice pri Novi Gorici Vesna Trnovec.
140 evrov je bila cena za uro seksa
Pričanje Zdenka Cindriča, ki se bo nadaljevalo 30. novembra, je bilo zelo pomembno za obrambo, ki je želela z njim razčistiti predvsem v zvezi z odredbami tožilstva, nastalimi na osnovi njegovih pobud, in sicer za navidezni odkup spolne storitve pri žrtvah domnevnega kaznivega dejanja. Odvetniki obtoženih so koordinatorju akcije očitali, da se med pričanjem zelo spreneveda. Trdil je namreč, da je imela policija odredbe le za druženje z žrtvami, ne pa tudi za tako imenovani navidezni odkup spolne storitve. Največ vprašanj za Cindriča sta imela Šurbkova zagovornika Miha Šošić in Janez Koščak. Šošić je že pred nekaj meseci sodišče opozoril na sporno ravnanje policije in tožilstva, predvsem zaradi domnevnega odkupa spolnih storitev. Po odvetnikovem mnenju je tožilstvo tajnemu delavcu dovolilo odkup spolnih storitev pri ženskah, ki sta jih policija in tožilstvo štela za žrtve kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, ti odkupi pa so se financirali iz proračunskih sredstev. Odvetnik meni, da gre za nezaslišano, protiustavno in nezakonito ravnanje državnega organa, ki je brez primere v katerikoli primerljivi demokratični pravni ureditvi. Zato je zahteval izločitev določenih dokazov, ki se nanašajo na te odredbe, a mu sodišče ni sledilo in tako so dokazi ostali v spisu.
Ob Šošičevem vrtanju z vprašanji je Cindrič sprva trdil, da se ne spominja, kaj je pisalo v odredbah, ki jih je predlagal ravno on, bil pa je prepričan, da nikjer ni bil naveden odkup spolne storitve. Tudi ko mu je advokat prebral besedilo odredb, v katerih je bilo navedeno, da tožilstvo tajnemu delavcu dovoljuje navidezni odkup spolne storitve, je kriminalist trdil, da je šlo samo za druženje in ne seks. Odvetnik se ni strinjal z njim, saj bi bila policijska akcija v primeru, da bi tajnega delavca zanimalo le druženje, zelo ogrožena. Prav tako iz listin v spisu izhaja, da je tajni delavec z domnevno žrtvijo šel v sobo in ji izročil 140 evrov, kar je bila cena za uro spolne storitve. A Cindrič je kot priča še kar naprej vztrajal, da je plačal izključno za druženje, za kar je tajnemu delavcu denar dala policija. Odvetnika Šošića je še zanimalo, ali je policija v preiskavi preverila status vseh petsto in nekaj domnevnih žrtev iz kluba Marina, o katerih tožilstvo trdi, da so jih obtoženi izkoriščali zaradi slabega ekonomskega statusa. Koordinator akcije je odgovoril, da policija ni preverila ekonomskega in socialnega statusa teh žrtev.
Kriminalist prinesel USB-ključ
Zdenko Cindrič je na sodišče prinesel tudi USB-ključek, na katerem naj bi bili podatki iz kazenske ovadbe avstrijskega državljana zoper odgovorne v klubu Marina, kjer naj bi se bila izvajala kazniva dejanja trgovine z ljudmi in zloraba prostitucije. Prijavitelj je bil prijatelj lastnika podobnega kluba v Avstriji, kot je bila Marina, in po odprtju slovenskega kluba je avstrijskemu zelo upadel promet. Zato je prijavitelj nekajkrat šel v klub Marina, kjer je očitno nezakonito fotografiral in zbiral dokaze o domnevnih kaznivih dejanjih, zato slovenska policija teh dokazov ni mogla sprejeti. Cindrič je povedal, da ravno zato, ker so bili dokazi zbrani nezakonito, ne ve, kaj je na USB-ključku, ki ga je ob prevzemu kriminalistične preiskave v tej zadevi prejel od PU Nova Gorica, ki je začela preiskavo posameznih sumov kaznivih dejanj v klubu Marina. Dokumente na tem ključku si bodo prihodnji teden na sodišču pogledali obtoženi, obramba in tožilstvo, do zdaj jih namreč še niso videli.
Tajnega delavca številka 100 dobili iz tujine
Sodišče je prek videokonference ob pomoči prevajalke za romunski jezik zaslišalo tudi tajnega delavca številka 100. Gre za tujega državljana, ki je sodeloval v kriminalistični preiskavi v zadevi Klub Marina od decembra 2017 do januarja 2019, ko so klub zaprli. "Ko sem se dobil s slovenskimi kriminalisti, so mi povedali, kje bom tajno delal. Pokazali so mi tudi fotografije osumljenih, zoper katere sem tajno deloval. Pred vsakim tajnim delovanjem so mi dali natančna navodila, po vsakem delovanju sem napisal poročilo v angleškem ali madžarskem jeziku, zelo dobro pa govorim tudi romunsko, tako sem se z nekaterimi osumljenimi pogovarjal v romunščini," je pričal tajni delavec 100. V klubu Marina, kjer je bilo veliko zelo pomanjkljivo oblečenih deklet, moški pa le v kopalnih plaščih, sta mi dve dekleti ponudili spolne užitke, a sem jih odklonil. Sta pa povedali, da je cena pol ure spolnih užitkov 70 evrov, ura pa 140. Neka Tanja mi je rekla, da vse, kar zasluži s prostitucijo v klubu Marina, ostane njej. Od nje in od drugih deklet tudi nisem slišal, da bi v zvezi s spolnimi odnosi imele kakšne obveznosti do kluba Marina. Le vstopnino so morale plačati, prav tako najem sobe, če so jo potrebovale," je pojasnil tajni delavec 100.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
