Vesna Lovrec
V preteklem tednu na slovenskih cestah ni bilo smrtnih žrtev, v celotnem lanskem letu pa je za posledicami prometne nesreče življenje izgubilo 85 ljudi. Čeprav je to četrtina manj umrlih kot leto prej, ko se je smrtno ponesrečilo 114 oseb, podatek še vedno vzbuja skrb.
Med skupno 85 umrlimi je bilo lani 23 voznikov osebnih avtomobilov, 14 voznikov enoslednih motornih vozil, devet potnikov, 13 pešcev, šest voznikov tovornega vozila, dva voznika e-skiroja in 12 kolesarjev, od teh dva na električnem kolesu. V prometnih nesrečah se je lani hudo poškodovalo 835 ljudi (predlani 793), lažje pa 6292 (predlani 5704).
Stanje prometne varnosti je lani ves čas nihalo, izrazito poslabšanje pa je bilo občutiti junija, ko je za posledicami prometne nesreče umrlo 18 ljudi, kar je za dvainpolkrat več kot leto prej.
Nepravilna stran vožnje in prevelika hitrost
Največje izboljšanje varnosti agencija za varnost prometa (AVP) ugotavlja pri motoristih in mopedistih, in sicer v kar 58 odstotkih. Med potniki je bilo smrtnih žrtev za 36 odstotkov manj, med vozniki osebnih avtomobilov za 25 odstotkov, med pešci pa za 15 odstotkov. Povečanje števila umrlih agencija ugotavlja pri kolesarjih, saj jih je lani umrlo 20 odstotkov več kot predlani, in pri voznikih e-skirojev, med katerimi v letu 2021 ni bilo smrtnih žrtev, lani pa sta umrla dva.
Tudi lani sta bila vzroka za najbolj tragične nesreče dva: nepravilna stran vožnje in prevelika hitrost. Nepravilna stran vožnje je bila usodna za 36 udeležencev v prometu, zaradi divjanja po cesti pa je umrlo 27 oseb.
Stopnja uporabe varnostnega pasu pri voznikih osebnih avtomobilov je lani znašala 65 odstotkov. Med 24 umrlimi vozniki je bilo pripetih 15. Podobna stopnja uporabe pasu - 66-odstotna - je bila pri potnikih, ki so v nesreči izgubili življenje: šest od devetih jih je uporabljalo varnostni pas. V celotnem predlanskem letu je bila uporaba varnostnega pasu 56- odstotna.
Polovica od smrtno ponesrečenih kolesarjev je nosila zaščitno čelado. V nesreči umrli otrok na kolesu je ni uporabljal, prav tako nista bila ustrezno zaščitena umrla voznika e-skiroja. Je pa čelado nosilo vseh 14 umrlih voznikov enoslednih vozil, prav tako umrli potnik na motorju.
Najbolj kritična primorsko-notranjska regija
V celotnem minulem letu so udeleženci v prometu pod vplivom alkohola povzročili 1524 nesreč, kar je za dva odstotka več kot predlani. Kljub temu je v teh prometnih nesrečah umrlo manj ljudi, 17, predlani pa je bil alkohol posredni krivec za smrt 38 oseb.
Če smrtne žrtve prometnih nesreč razdelimo po statističnih regijah, je bila lani najbolj kritična primorsko-notranjska. Po številu prebivalcev najmanjša statistična regija je imela največje število umrlih v prometu na 10.000 prebivalcev - statistično 1,33 umrlega na 10.000 prebivalcev, v absolutnem številu pa so lani ceste v tej regiji terjale sedem življenj, predlani tri. Izstopa tudi gorenjska statistična regija s 15 umrlimi. V tej regiji beležijo tudi največje povečanje števila umrlih, predlani jih je bilo namreč devet.
AVP je lani nacionalnim preventivnim akcijam posvetil 31 tednov, predlani 16. Kot napovedujejo v agenciji, bodo letos njihovi izzivi hitrost, alkohol, uporaba mobilnih naprav in multimedije med vožnjo, vključevanje vozil v prometni sistem in izzivi starejših voznikov. Prva nacionalna preventivna akcija Varno brez telefona se začne že prihodnji teden.
