Elizabeta Planinšič
Pred dvema mesecema je posebna skupina Komisije državnega zbora za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb (KNOVS), ki jo je vodil poslanec SDS Žan Mahnič, zdaj državni sekretar za nacionalno varnost, od vrha policije želela podatke, kdo od zaposlenih je morebiti v zadnjih dneh oziroma tednih pregledoval evidence določenih poslancev oziroma politikov. S tem so želeli preveriti informacije o domnevnem vohunjenju kriminalistov za člani strank, ki so se tedaj dogovarjali o oblikovanju nove koalicije, za katerim naj bi bil stal nekdanji državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Damir Črnčec, kar je sam sicer že zanikal. Na socialnih omrežjih in nekaterih portalih sta se namreč pojavili fotografiji avtomobila tedanjega obrambnega ministra Karla Erjavca na Hrvaškem in slika kmetijske ministrice Aleksandre Pivec. Tedanji vrh policije članom skupine teh podatkov ni želel izročiti, bivša generalna direktorica policije Tatjana Bobnar je zatrdila, da policija redno izvaja nadzor nad obdelavo in uporabo osebnih podatkov ljudi, ki jih vodi v svojih evidencah, nadzor nad tem pa opravljata tudi direktorat za policijo in druge varnostne naloge ter informacijski pooblaščenec. Bobnarjeva je v intervjuju za Večer pojasnila, da je Mahnič zahteval seznam policistov, ki so od leta 2018 vpogledali v evidence, kjer se ti osebni podatki nanašajo na katerega od devetdesetih poslancev oziroma politikov, za kar pa po njenem mnenju komisija Knovs ni pristojna. Nekdanji notranji minister Boštjan Poklukar je ob tem dejal, da je vsa Slovenija talka nekaj portalov, "ki so naredili zgodbo, v kateri ni kančka resnice".
Dopis parlamentarni preiskovalni komisiji
Aleš Hojs, ki je Poklukarja nasledil na položaju notranjega ministra, pa je pred dnevi za Večer v zvezi afero policijskega domnevnega sledenja politikom dejal, da je, ko je prišel na ministrstvo, imel samo eno vprašanje. "To ni bilo vprašanje, v podatke koga so vpogledovali policisti oziroma v kaj se je vpogledalo, ampak vprašanje, ali so vpogledi bili ali ne," je dejal Hojs in dodal, da je od notranjega nadzornega organa policije, ki vodi preiskavo, dobil odgovor, da so vpogledi bili. "Očitno so v delih policije vpogledovali v podatke poslancev in članov vlade. Ker pa ne želim biti deležen očitkov, sem na komisijo napisal dopis, v katerem sem zaprosil, da tisti poslanci ali njihovi družinski člani, ki se strinjajo, da se ugotovi, ali je bilo njim vpogledovano, podpišejo ustrezno izjavo," je za Večer povedal minister Hojs. Ko omenja komisijo, Hojs cilja na parlamentarno preiskovalno komisijo v zadevi Franc Kangler in drugi, katere preiskavo je tik pred zamenjavo oblasti predsednik te komisije, ki je bil nihče drug kot Žan Mahnič, razširil tudi z domnevnim policijskim vohunjenjem za poslanci.
Oškodovanci niso predlagali pregona
Da policija vodi predkazenski postopek zoper osebe zunaj policije zaradi primerov, ko so se fotografije zasebnega življenje nekaterih politikov znašle v javnosti, je februarja pojasnila nekdanja generalna direktorica policije Tatjana Bobnar. Gre za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, na primer neupravičeno slikovno snemanje. Na vprašanje, kaj se dogaja s tem predkazenskim postopkom, so na policiji odgovorili: "V predmetni zadevi smo zbirali obvestila zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja. Nobeden od oškodovancev ni podal predloga za pregon, ki je podlaga za nadaljnje preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj, zato smo v marcu o vseh ugotovitvah s poročilom obveščali pristojno tožilstvo.
Zadeva je kompleksna
Iz navedb notranjega ministra je slutiti, ko da gre za neupravičene vpoglede. Toda na Generalni policijski upravi odgovarjajo, da "policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke, vključno s podatki o biometričnih značilnostih oseb in podatki iz zaupnih razmerij oziroma poklicnih skrivnosti. Policija tako upravlja in vzdržuje evidence, v katerih zaradi opravljanja policijskih nalog uslužbenci policije zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke." Vrh policije znova pojasnjuje, da so na podlagi nekaterih izjav parlamentarnih predstavnikov in objav v medijih začeli notranjevarnostni postopek, "v katerem preiskujemo domnevno neupravičeno obdelavo varovanih podatkov policije". A ta po navedbah Generalne policijske uprave še ni zaključen. "Tudi informacijski pooblaščenec je sprožil inšpekcijski nadzor po uradni dolžnosti z namenom, da pri policiji preveri zakonitost obdelav in ustreznost zagotavljanja sledljivosti obdelav osebnih podatkov v elektronsko vodenih zbirkah osebnih podatkov, ki so jih izvedli uslužbenci policije. Informacijskega pooblaščenca smo seznanili z organizacijskimi, tehničnimi in logično-tehničnimi postopki in ukrepi, s katerimi policija varuje varovane podatke policije, preprečuje naključno ali namerno nepooblaščeno uničevanje podatkov, njihovo spremembo ali izgubo ter nepooblaščeno obdelavo teh podatkov. O ugotovitvah inšpekcijskega nadzora nismo obveščeni, zato sklepamo, da inšpekcijski nadzor še ni zaključen," še pojasnjujejo z vrha policije. Iz urada informacijskega pooblaščenca, ki ga vodi Mojca Prelesnik, so tem sklepom policije pritrdili. "Nadzor še ni zaključen, saj gre za precej kompleksno zadevo," so odgovorili na naše vprašanje.
