Gordana Possnig
Danes 37-letnega Jako Ulčnika iz Bistrice ob Sotli je senat celjskega sodišča po dveh letih in pol od začetka sojenja spoznal za krivega umora na zahrbten način Milenka Penave, očeta tedaj treh majhnih otrok, iz kraja Vitina v Bosni in Hercegovini. Zločin se je zgodil 22. marca 2005 v zgodnjih jutranjih urah, obtoženi ga je storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti.
Sodišče mu je prisodilo 15 let zapora, a nato, glede na to, da v zaporu že prestaja 30-letno kazen za umor, izreklo enotno kazen 30 let zapora. Ulčnika so namreč na sojenje vozili iz zapora na Dobu, kjer je prestal že skoraj polovico 30-letne kazni zaradi umora brata Jožeta in poskusa umora njegovega dekleta Klavdije Lojen 29. junija 2005. Zdaj se tudi po drugi obsodbi za umor njegovo bivanje v zaporu ne bo nič podaljšalo. Ulčnik je krivdo za očitke za zločin v BiH ves čas zanikal, zagovarjati pa se ni hotel.
Neposrednih dokazov ni
Bistričan je tedaj v zgodnjih jutranjih urah tudi po mnenju sodišča, ki je v tem delu v celoti sledilo obtožnici, Penavo pričakal skrit v grmovju ob potoku in čakal, da bo stopil skozi vhodna vrata domače hiše. Ko je Penava tedaj okoli 5.35 zjutraj stopil iz hiše in se na vrhu stopnišča poslavljal od žene Nade, pa ga je z ukradeno lovsko puško znamke Crvena zastava z daljnogledom od daleč ustrelil od zadaj v glavo in mu jo povsem izmaličil. Po zahrbtnem umoru je puško skril v grmovje ob bližjem potoku in se z avtom odpeljal v Slovenijo, da bi zabrisal sledi.
Predsednica senata Ingrid Lešnik je v obrazložitvi obsodilne sodbe dejala, da držijo navedbe odvetnika obdolženca Aleša Novaka v zaključni besedi, da sodišče nima neposrednih dokazov o krivdi Ulčnika. A so sodišče pri razsojanju o krivdi po obsežnem in dolgotrajnem kazenskem postopku prepričali številni, sicer zgolj posredni dokazi. Med njimi je sodnica izpostavila pričanje Draga Gmajniča, ki je povedal, da mu je Ulčnik dva dni pred umorom Penave ukradel iz vozila lovsko puško, krajo pa je Gmajnič prijavil policiji.
"Da ste se pred in v času umora nahajali na kraju oziroma v bližini dogodka, dokazujejo tudi pričanja nekaterih prič, ki so vas tedaj opazile tam. Ob tem vašo krivdo potrjuje dejstvo, da ste se prek svojega očeta poznali z oškodovancem, bili ste dober znanec družine, večkrat ste bili na njegovem domu. Ob tem pa je vaš dober prijatelj Franc Penič potrdil, da ste se mu enkrat zaupali, kaj ste storili. Po mnenju sodišča ste zato dejanje storili premišljeno, vnaprej ste ga načrtovali. Na oškodovanca ste streljali iz zasede, niste mu dali nobene možnosti, da bi lahko ob strelu preživel. Ob tem pa sodna praksa pri nas potrjuje, da lahko tudi bistveno zmanjšano prištevna oseba takšno dejanje stori z direktnim naklepom," je razloge za obsodilno sodbo naštevala sodnica. Senat se je kljub bistveno zmanjšani prištevnosti in časovni oddaljenosti od dogodka odločil za kazen 15 let zapora, pri odločitvi o višini kazni pa je upoštevalo tudi obdolženčevo brezobzirnosti pri dejanju.
Tožilka predlagala 15 let zapora
V zaključni besedi je višja državna tožilka Simona Kuzman Razgoršek dejala, da je obdolžencu krivda za umor iz nizkotnih nagibov in v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti (tožilka je obtožnico modificirala po zaslišanju psihiatričnih izvedencev) dokazana v objektivnem in subjektivnem smislu. Menila je, da je dejanje storil naklepoma, saj je po njenem mnenju dokazni postopek dokazal, da je Ulčnik Penavo umoril, ker ta ni želel sodelovati z njim pri preprodaji drog. Ob tem pa je obdolženi priči Francu Peniču dejal, da zaradi oškodovanca ne bo obogatel. Tožilka je sodišču predlagala 15 let zapora in enotno kazen 30 let zapora.
Ulčnikov odvetnik Aleš Novak je v zaključni besedi menil, da bi morali njegovega klienta oprostiti očitkov iz obtožnice, saj ni konkretnega dokaza, ki bo obtoženca povezal z umorom. "Na kraju dejanja niso našli njegovih sledi, iz preiskave njegovega telefona ni razvidno, ali je bil usodnega dne tam. Glede na mnenje psihiatrov, da je Učnik vase zaprta oseba, pa menim, da sam ne bi okoli govoril, da je nekoga umoril," je razloge, ki bi sodišče po njegovem morale vodile k oprostilni sodbi, našteval zagovornik. A mu sodišče nato v izreku sodbe ni sledilo.
Pooblaščenka oškodovanec Tatjana Cimperšek je na sodišču predstavila premoženjskopravni zahtevek za ženo in tri tedaj mladoletne otroke oškodovanca, za vsakega po 190 tisoč evrov. Sodišče jo je z zahtevkom napotilo na pravdo.
Od umora marca 2005 do predobravnavnega naroka, ki je bil na celjskem sodišču v začetku februarja 2015, je minilo skoraj deset let. Prva glavna obravnava je bila aprila 2017, skupaj jih je bilo 24.
