Morilec s Titove ceste v Mariboru računa na razveljavitev sodbe

Ko je Senad Softić 4. oktobra 2017 sredi belega dne na Titovi cesti v Mariboru hladnokrvno ustrelil 52-letnega Rada Mitrovića, svojega morilskega pohoda ni niti malo obžaloval. Celo ponosen je bil nanj. "Sad si dobio svoje đubre (zdaj si dobil svoj drek, op.p.)," je namenil pokojniku ob odvzemu prostosti. Aretaciji se ni upiral. Po tem, ko je v notranjost avtomobila, v katerem je Mitrović skupaj s sodelavcema v križišču čakal na zeleno luč, s pištolama izstrelil 28 nabojev, je mirno počakal na prihod policistov in jim priznal, kaj je storil. Tudi pred preiskovalno sodnico dva dni kasneje se ni sprenevedal. Da je vzel življenje Mitroviću, ni obžaloval, žal mu je bilo le, da je med streljanjem lažje poškodoval pokojnikovega sodelavca in da je en naboj zadel avtomobil voznice, ki se je s svojim majhnim otrokom v tistem trenutku peljala mimo prizorišča.

Pri Alahu prisegal, da ga bo ubil

Brez obžalovanja je hladnokrvni umor iz ljubosumja in maščevanja priznal tudi na predobravnavnem naroku 4. januarja lani. A višina kazni, 27 let zapora, kolikor je zaradi umora in povzročitev splošne nevarnosti terjal vodja mariborskega tožilstva Darko Simonič, mu ni bila po godu. Postopek proti Softiću je vodila okrožna sodnica Andreja Lukeš. Kot bi bila pričakovala, da se bo obtoženi ne glede na dano priznanje na koncu pritožil, se je iz previdnosti odločila za neobičajen potek predobravnavnega naroka. Ta navadno ne traja niti eno uro, v primeru Softića pa se je razvlekel na več kot eno leto. Skoraj ni bilo predloga obrambe, ki mu sodišče ne bi ugodilo. Ne le sosedov, prijateljev in sorodnikov obtoženega in umorjenega, tudi o obtoženčevem duševnem zdravju so neposredno pričali njegova osebna zdravnica in sodni izvedenci s področja medicine. Težko bi torej sodišču oporekali, da ni pretehatalo, kaj je Softić priznal na predobravnavnem naroku.
Spremljevalci postopka smo v sodni dvorani poslušali pričevanja, da je obtoženi oškodovancu grozil že v preteklosti in prisegel pri Alahu, da ga bo ubil. Tik pred razsodbo se je Softić za dejanje pokesal in ga obžaloval. Ko pa je slišal, da niti s tem pri sodnici ni izposloval veliko, saj ga je obsodila le na leto manj od tožilskega predloga, je spet pokazal stari obraz. Izrek sodbe na 26 let zapora je pospremil s ciničnim nasmehom in dvignjenim palcem.

Primera nista podobna kot jajce jajcu

Na sodbo sta se pritožila obramba in tožilstvo, pritožbeno seja se je na Višjem sodišču v Mariboru odvila danes. Višji tožilec Zoran Klinc je vztrajal, da si Softić zasluži višjo kazen, 27 let zapora. Njegova zagovornica Tanja Kompara pa ne glede na to, da je njen klient priznal umor iz ljubosumlja in brezobzirnega maščevanja, ni predlagala le nižje kazni, ampak si prizadeva, da bi višji sodniki sodbo razveljavili in primer vrnili v ponovno sojenje. Odvetnica meni, da je sodnica Lukeševa kršila določbe zakona o kazenskem postopku, evropsko konvencijo o človekovih pravicah in ustavo.
​Po njenih besedah je izrek sodbe napačen, saj v njem ni opisanega nizkotnega nagiba, ki je potreben za kvalifikatorno izvršitveno obliko umora. "Moj klient se je počutil ogroženega. Vzel je življenje, vendar to ni bil umor pač pa uboj," vztraja Kompara. Poročali smo že, da Kompara Softića takrat, ko je dejanje priznal, še ni zastopala. V nadaljevanju predobravnavnega naroka se je trudila zavrteti čas nazaj s tezo, da ni razumel, kaj je priznal, saj kot laik ne pozna razlike med umorom in ubojem. Tudi v pritožbi je Kompara opozorila na to, danes pa spomnila na odmevno ustavno odločbo, ki je julija letos razveljavilo odločitev višjih in vrhovnih sodnikov v primeru zločina v Hermancih pri Ormožu. Zgodil se je leta 2013. Daoud Saadaoui je na predobravnavnem naroku priznal očitani uboj svojega očima in bil obsojen, kar so potrdili višji in vrhovni sodniki. Ustavno sodišče pa je ugodilo pritožbi odvetnika Petra Kosa, ki je zatrjeval, da so se sodniki premalo poglobili v priznanje obtoženega, saj je priznal le, da je očima usodno zabodel, ni pa kot duševni bolnik ločil, ali je zakrivil uboj ali kaj drugega. Tudi to je zdaj orožje Kompare, zaradi katerega računa na razveljavitev sodbe. A vprašanje je, če ji bo na višjem sodišču uspelo. Treba je namreč vedeti, da si primera nista podobna kot jajce jajcu. Saadaoui je bil obsojen pol ure po tem, ko je stopil pred sodnika, Softičev predobravnavni narok pa je trajal več kot leto. Različni sta tudi njuni okoliščini, koliko kot laika razlikujeta, kaj je umor, uboj ali uboj na mah. Saadaoui je ravnal v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, za Softića pa je bilo ugotovljeno, da je streljal prišteven, kvečjemu je bila nekoliko zmanjšana njegova sposobnost obvladovanja, kar pa v pravnem smislu - ker ni bila sposobnost bistveno zmanjšana -, ne šteje za olajševalno okoliščino.