Vesna Lovrec
Dve leti in štiri mesece je od tega, ko je Senad Softić v Mariboru sredi belega dne kar 28-krat ustrelil v nič hudega slutečega 52-letnega Rada Mitrovića in to tudi priznal, sodba za njegov nagnusni zločin pa še ni pravnomočna. Februarja lani ga je mariborska sodnica Andreja Lukeš obsodila na 26 let zapora, a je sodba padla, ker je sodišče dokaze izvajalo na naroku za izrek kazenske sankcije (trajal je rekordno dolgo, kar 13 mesecev) in ne na glavni obravnavi. V ponovljenem procesu je Softićev primer prevzela sodnica Maša Blažeka. Vodja mariborskega tožilstva Darko Simonič je oktobra lani za Softića terjal maksimalno kazen, 30 let zapora, sodnica pa je odločila, da je zaradi umora in povzročitve splošne nevarnosti zanj primerna kazen 29 let in tri mesece zapora.
Sprijaznil bi se s sodbo za uboj
V sodbi je sledila navedbam tožilstva, da je Softić moril iz ljubosumja in maščevanja, je pa Blažekova izpustila očitek, da je obtoženi moril iz brezobzirnega maščevanja. Razvpitega strelca v postopku brani odvetnica Tanja Kompara. Da se bo pritožila zoper sodbo, je napovedala še isti dan in vztrajala, da je Softić nesrečnega Mitrovića ubil in ne umoril. Višje sodišče v Mariboru je pritožbeno sejo izpeljalo danes. "Prvostopenjsko sodišče je prekoračilo obtožbo. Razlogi v sodbi so sami s seboj v nasprotju. Sodba ne vsebuje obrazložitve vseh bistvenih relevantnih okoliščin. Moj klient priznanja ni preklical, vendar samo priznanje ne pomeni priznanja pravne kvalifikacije, ki mu jo očita tožilstvo. Mislim, da bi ga sodišče moralo obsoditi samo za kaznivo dejanja uboja, kar je priznal in mu je bilo tudi dokazano," je Kompara na seji nagovorila višje sodnice Simono Skorpik, Barbaro Debevec in Zdenko Klarić.
Za zapahi študira sodno prakso
Še preden so policisti Senadu Softiću odvzeli prostost, je ta na prizorišču streljanja morilsko orožje (pištoli Zastava) postavil vsem na ogled. Aretaciji se ni upiral. V policijskem pridržanju je ponavljal, da dejanja ne obžaluje in da bi bila mrtva tudi njegova njegova žena, če bi mu takrat prišla na pot. Sprva sploh ni hotel imeti odvetnika, ker pa je obramba na pripornem naroku (pa tudi za tako hudo kaznivo dejanje) obvezna, mu ga je država dodelila po uradni dolžnosti. Na pripornem naroku je Softić vzbujal vtis, kakor da mu je vseeno, če ga doleti maksimalna kazen, zdaj pa se je za zapahi posvetil sodni praksi. V spis je namreč vložil časopisne članke o tem, na koliko let so sodišča posameznike obsodila za umore in uboje. Softićev edini cilj je namreč, da bi prišel iz zapora prej kot v petnajstih letih, kar bi se v primeru, če višje sodišče sodbo spremeni in ga obsodi za uboj, tudi zgodilo, saj je za to dejanje predpisana kazen od pet do 15 let zapora.
Ni dopustil možnosti, da bi preživel
Softić, ki po strelskem pohodu pred nikomer ni skrival, da dejanja ne obžaluje in da je celo ponosen na to, kar je storil, zdaj zatrjuje, da na Mitrovića oktobra 2017 sploh ni bil več ljubosumen, ampak jezen in razočaran, ker je bil prepričan, da je on njegovo ženo nagovoril, da ga je prijavila zaradi orožja. Zdaj že bivša žena je Softića policistom prijavila zaradi nasilja v družini in jim izdala, kje skriva orožje, zaradi česar ga je maja 2017 doletela hišna preiskava, ona pa je s hčerama pred njim najprej pobegnila v varno hišo, nato v tujino. Pred ptujskim sodiščem so ženske podrobno opisale, kako se je Softić več kot 20 let znašal nad njimi. Ženo je pretepal, jo zaklepal v stanovanje, ji prepovedal hoditi v službo, nazadnje pa zagrozil, da ji bo pripeljal moškega, s katerim jo bosta posilila. Zaradi teh dejanj in nelegalnega orožja je bil na Ptuju pravnomočno obsojen na 18 mesecev zapora, a Softić je tudi danes poskušal senat višjega sodišča prepričati, da v življenju ni bil nikdar nasilen in da je miroljuben človek. Glavno odgovornost za streljanje je tako kot že v prvostopenjskem procesu znova valil na pokojnega Mitrovića. Tožilec je k temu pripomnil, da je obtoženi ves čas postopka prilagajal svoj zagovor, kakor mu je pač ustrezalo. Sprva je govoril, da se mu je zmešalo od žalosti, potem pa razlagal, da se je počutil ogroženega pred oškodovancem, je spomnil Simonič. "Vztrajam, da ravnanje obtoženega ni bilo niti malo defenzivno, bilo je ofenzivno. Gre za klasičen umor. V oškodovanca je ustrelil kar 28-krat, torej ni dopustil nikakršne možnosti, da bi oškodovanec preživel." Softić se je v sodni dvorani zadrževal, ko se je poslovil od senata višjega sodišča in svoje zagovornice, pa je obrnil ploščo. Na hodniku sodišča si je šefu tožilstva drznil reči: "Želim vam, da dočakate penzijo." Simonič je preveril, ali ga je dobro slišal. "Mi vi grozite?" je vprašal obtoženega. "Ne, ne, samo želim vam, da dočakate penzijo," je še bolj cinično kot prvič vpričo pravosodnih policistov proti tožilcu siknil Softić, zaradi česar bo skoraj zagotovo za zapahi deležen obiska kriminalistov, saj morajo tožilci takšna ravnanja naznaniti policiji.
